Ko je prekinitev zavarovanja (ne)smiselna

Na naš elektronski naslov je kmalu po objavi članka na temo osebnih zavarovanj prišlo elektronsko sporočilo, v katerem nas bralec sprašuje, kakšne so njegove možnosti za prekinitev življenjskega zavarovanja. Po osebnem srečanju ter analizi sedanjih produktov smo ugotovili, da bi bralcu prekinitev zavarovanja prinesla več slabosti kot koristi. Je bila pa zelo utemeljena optimizacija obstoječe rešitve, saj je bilo polici priključenih več komponent, ki jih gospod ni potreboval oziroma so bile predrage. 

Čeprav prekinitve življenjskih zavarovanj močno odsvetujemo, se vsak posameznik kdaj znajde v položaju, ko nadaljnje plačevanje premij ni več mogoče ali smiselno. Vsekakor je pri sklenitvi zavarovanja treba misliti tudi na ta vidik, saj je življenje nepredvidljivo in se nam v naslednjih tridesetih letih lahko močno spremeni.

V nadaljevanju si bomo ogledali, kakšne so možnosti, če posameznik življenjskega zavarovanja ne potrebuje več oziroma se njegove življenjske razmere tako spremenijo, da plačevanja premije ni več sposoben. Vzroki, zakaj se to zgodi, nas v tem prispevku ne zanimajo.

Možnosti prekinitve

Najprej moramo opozoriti, da je treba ločiti med klasičnim ali naložbenim življenjskim zavarovanjem, kjer je poleg zavarovalne komponente prisotna tudi varčevalna oziroma naložbena komponenta, in rizičnim življenjskim zavarovanjem, kjer varčevalne komponente ni. Pri tem je za klasično življenjsko zavarovanje mišljeno tako imenovano mešano življenjsko zavarovanje z zajamčenimi zavarovalnimi vsotami v primeru doživetja.

Če ima posameznik sklenjeno rizično življenjsko zavarovanje, je prekinitev zavarovanja povsem preprosta. Najlažje se to stori tako, da stranka na zavarovalnico pošlje dopis o prekinitvi in hkrati ukine trajnik. To lahko naredi kadarkoli hoče, brez dodatnih obveznosti. Zavarovalnica je v tem primeru prosta vseh obveznosti in do vračila vplačanih premij stranka ni upravičena. Na rizično življenjsko zavarovanje je treba gledati enako kot na avtomobilsko zavarovanje – če se zavarovalni primer v času trajanja zavarovanja uresniči, je stranka upravičena do zavarovalne vsote, sicer je tako zavarovanje le strošek. (In to precej nizek strošek, če lahko omenim).

Prekinitev naložbenega življenjskega zavarovanja pa je že nekoliko zahtevnejša. Če se prekinitev izvede v prvih treh letih trajanja zavarovanja, stranka ne dobi vplačanih premij, zavarovalnica pa je prosta vseh obveznosti. V tem obdobju zavarovalnice stranki navadno ponudijo možnost zmanjšanja premije (ne vse zavarovalnice) in/ali moratorij na plačilo premij. Opozoriti moramo, da v takem primeru zavarovanje v tem obdobju ni aktivno. Po poteku treh let je stranki na voljo več možnosti. Prva je znižanje premije, ki jo mora odobriti zavarovalnica in je marsikdaj lahko problematična. Druga možnost je predujem v določeni višini (navadno do 80 odstotkov odkupne vrednosti), tretja možnost je kapitalizacija in četrta odkup zavarovanja. Pri predujmu zavarovalnica nima posebnih pogojev, vendar je predujem treba vrniti skupaj z obrestmi. Kapitalizacija pomeni, da stranka neha vplačevati premije, sredstva pa ostanejo na zavarovalnici. Pri odkupu pa prekinete vse povezave z zavarovalnico, sredstva pa vam izplačajo na vaš račun. Pri odkupu mora stranka izpolnjevati določene pogoje, ki so predpisani v splošnih pogojih zavarovanja. Pogoji nikakor niso enostavni, saj se mora zgoditi nekaj res dramatičnega, da bi vam odkup odobrili. Če je odkup sklenjen, ne pozabite, da so vam poračunali skoraj vse stroške, na koncu pa vas bo udaril še davek na zavarovalne posle (če do prekinitve pride v prvih desetih letih). Višina zneska odkupa je odvisna od dobe trajanja in vrednosti premoženja in običajno po treh letih znaša od 30 do 50 odstotkov vplačanih sredstev (odvisno od posameznega primera).

Pixabay

Čeprav je prekinitev naložbenega življenjskega zavarovanja in pridobitev sredstev precej zahtevna, je še vedno bistveno preprostejša kot pridobitev sredstev iz klasičnega življenjskega zavarovanja. Možnosti ukrepanja oziroma sprememb so pri klasičnih življenjskih zavarovanjih večinoma iste, le splošni pogoji odkupa so še zahtevnejši in bolj omejujoči. Da ne bomo preveč posploševali, moramo povedati, da je običajno starejše zavarovalne police lažje odkupiti kot tiste, sklenjene v zadnjih petih letih. Znesek odkupa pa je pri klasičnih življenjskih zavarovanjih bolj predvidljiv, saj so vložena sredstva investirana v obveznicah, depozitih in nepremičninah.

Ali se zavarovanje izplača prekiniti?

Odgovor na to vprašanje je zelo preprost in glasen ne. Moramo se zavedati, da pri klasičnih in naložbenih zavarovanjih nastanejo stroški, ki v prvih letih nažirajo investirana sredstva. Če ta problem ni tako izrazit pri klasičnih življenjskih zavarovanjih, ki so bila sklenjena zaradi zavarovanja in manj zaradi naložbe, je pri naložbenih zavarovanjih to bolj problematično, saj je le malo strank zadovoljnih, ko so po petih letih investiranja še vedno v minusu. Vsekakor pa je pri vsakem zavarovanju treba upoštevati rok, daljši od petih let.

V preteklosti sploh ni bilo druge možnosti kot sklenitev klasičnega življenjskega zavarovanja. Nato so se jim pridružila še naložbena življenjska zavarovanja. V zadnjih letih je že mogoče skleniti odlična rizična življenjska zavarovanja, s katerimi poskrbite za osnovno socialno varnost. Varčujte pa v produktih, kjer so stroški znani in nizki, sredstva pa so likvidna (vzajemni skladi, delnice, indeksni skladi itd.).

Ločite zavarovalni in varčevalni del zavarovanja!

Naj na tem mestu spet poudarimo glavno pravilo, ki vam bo omogočilo stroškovno optimizacijo: ločite zavarovalni in varčevalni del in si tako omogočite fleksibilnost v vsakem življenjskem trenutku. Vse napisano pa seveda velja tudi za nezgodna zavarovanja – sklenite jih kot samostojne produkte oziroma kot dodatna zavarovanja pri rizičnih življenjskih zavarovanjih.