Kje ste v petek po 14h?

Južnokorejci, ki grožnje severne sosede že skoraj stoletje doživljajo kot del vsakdana, pravijo, da so le-te tokrat drugačne. Svet svarijo in ga prosijo, naj stopi skupaj ter Kim Džong Unu pokaže brezkompromisno enotnost in moč. Pa je v tako razbitem svetu, kjer je položaj bolj nestabilen in negotov kot po koncu hladne vojne, sploh mogoče? Na to vprašanje bi črnogledi le zmajali z glavo in rekli, da ves svet tako ali tako samo brca v prazno. Tako kot brca v prazno velik del slovenskih zaposlenih. Čeprav dela. Vsaj zdelo se mu je, da dela. A po obisku Angela Gurríe o tem ne morejo biti več tako prepričani. Generalni sekretar OECD nas je okrcal takoj po tem, ko je Slovenijo pred mednarodnim občestvom Strateškega foruma na Bledu pohvalil zaradi našega izjemnega napredka, ki ga lahko opišemo s 4,5-odstotno rastjo in padcem javnega dolga pod 80 odstotkov BDP.

Naša produktivnost je na psu.

A pohvala je bila hitro pozabljena, saj smo slišali, da je naša produktivnost na psu. Začudeni? Priznajmo si, da smo to vedeli, da smo to občutili, a smo se to bali priznati. No, eden od nas je imel ta pogum. To je Andrej Pečjak, ki z rešitvami na področju mobilnosti znanstveno fantastiko spreminja v resničnost. Kolegu Janu Brataniču je povedal, da »s produktivnostjo v njihovem podjetju nimajo težav«. In veste, zakaj? Ker delajo le štiri dni na teden, pri čemer je še najbolj zanimivo to, da so se za tako drzen korak odločili – paradoks – zaradi zelo nizke produktivnosti ob petkih. Ali kot je dejal Pečjak: »Poskusite koga dobiti v petek ob drugi uri, pa boste vedeli, o čem govorim.« Želim vam prijetno branje, danes, v petek, po dobro opravljenem delu ...