Kdo se boji poklicnih bolezni?

Sam »corpus delicti« je neposvečenemu uporabniku nedosegljiv, kar me v tem zapisu navaja k induktivnemu pristopu – sklepanju iz delnega k splošnemu, čemur pridam še lastne izkušnje in nekaj strokovnega znanja.

Poklicna bolezen je opredeljena kot bolezen, povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in je navedena v seznamu poklicnih bolezni. Torej, če velja vse iz prvega dela definicije in bolezni ni na seznamu, ne more biti priznana kot poklicna bolezen, ampak kvečjemu kot bolezen v zvezi z delom. Ključna je torej (politična) odločitev, katere bolezni bodo na seznamu. Ali v stroki znamo izpeljati verifikacijski postopek? Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je že izdal smernice za nekatere poklicne bolezni, za druge so v pripravi. Objavljene naj bi bile na straneh ministrstva za zdravje in kot priloga pravilnika ter s tem javno dostopne.

Kakšne so moje izkušnje s poklicnimi boleznimi? V 20 letih dela na področju medicine dela sem postavila sum na poklicno astmo v nekaj več kot desetih primerih, v verifikacijskem postopku v terciarni ustanovi je bila potrjena ena. Dva pacienta z azbestno boleznijo pljuč sta se obrnila name za pripravo dokumentacije za predstavitev na interdisciplinarni komisiji. Poklicna bolezen je bila priznana enemu, drugi je bil dvakrat zavrnjen, ker kljub dokazani azbestni bolezni ni zadoščal kriterijem razširjenosti.

Podjetja in podjetniki, za katere opravljam delo izvajalca medicine dela, večinoma razumejo vlogo medicine dela in z njimi dobro sodelujem. So pa izjeme. V podjetju, ki spada v kovinskopredelovalno dejavnost, sem pred leti začela raziskovati vpliv hladilne emulzije na dihala, ker je imelo več delavk težave z dihanjem in vnetja dihal. Naslednji dan po zaprosilu za dokumentacijo o emulziji je delodajalec prekinil pogodbo in odpovedal preglede.

Pixabay

Več kot polovica delavcev v podjetjih, kjer sem izvajalka medicine dela, ima okvare sluha. V dokaznem postopku poklicnega izvora morata biti na strani delavca izključeni nepoklicna naglušnost in retrokohlearna okvara slušne poti s preiskavo APMD (akustični potenciali možganskega debla), ki je draga in težko dostopna. Na strani delovnega mesta je pogoj najnižja izpostavljenost, ko dnevna raven presega 80 dB(A) in konična 135 dB(A). Ob dokazani izpostavljenosti na delovnem mestu bo verjetno določena tudi stopnja okvare sluha pri delavcu (srednja?, težka?) kot pogoj za priznanje poklicne bolezni. Leta 2015 je bilo v Sloveniji na obdobnih pregledih 154.659 zaposlenih. Ker do zdaj še nimamo registra poklicnih bolezni in se podatki o rezultatih preventivnih pregledov delavcev ne zbirajo, nimamo vatla za oceno, koliko delavcev ima okvare sluha. Če jih ima samo desetino od na leto pregledanih, bi morali zagotoviti 15.000 preiskav APMD, kar je povsem nerealno.

Druga izpostavljena diagnoza na preventivnih pregledih je sindrom karpalnega kanala ali slovensko zapestnega prehoda (v nadaljevanju SZP). To je najpogostejša periferna utesnitvena nevropatija, ki se na leto pojavi pri 50 do 150 osebah na 100.000 prebivalcev in je trikrat pogostejša pri ženskah. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni so starost, ženski spol, nosečnost, presnovna, hormonska in revmatološka obolenja, bolezni ledvic, debelost in obremenitve na delovnem mestu. Rezultati študij o povezanosti dejavnikov delovnega mesta s SZP so zelo različni. Najmočnejša je povezanost SZP z izpostavljenostjo lokalnim vibracijam (tveganje se poveča za petkrat), z delom z rokami, ki zahteva uporabo sile (tveganje se poveča za štirikrat), in ponavljajočimi se gibi v zapestju, ki se ponovijo več kot 15-krat na minuto (dvakrat večje tveganje). Debelost je neodvisni dejavnik za SZP, v kombinaciji z obremenitvami na delovnem mestu je tveganje podvojeno. Ali bodo delavci z indeksom telesne mase nad 30 lahko SZP uveljavljali samo kot bolezen v zvezi z delom?

Podobna dilema se dogaja pri izmenskem delu, ki je razvrščeno po IARC-klasifikaciji med kancerogene 2A (verjetna kancerogenost pri človeku, dovolj dokazov pri eksperimentalnih živalih). Bomo enako starima medicinskima sestrama, ki delata ponoči in zbolita za rakom na dojki, različno ocenili poklicno genezo bolezni, ker ena kadi, druga pa je nekadilka?

Leta 2015 je bilo v Sloveniji tri četrtine od skupno 278.052 prvih obiskov ambulant primarne ali sekundarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti zaradi »bolezni hrbta«. V EU bolezni hrbtenice večinoma ne priznavajo kot poklicne bolezni in z veliko verjetnostjo sklepam, da jih tudi na našem seznamu ne bo.

Bo posttravmatska stresna motnja kot odziv na stres na delovnem mestu priznana kot poklicna bolezen? Na Švedskem so leta 2015 registrirali 12.141 z delom povezanih bolezni, od tega je bila tretjina povzročena s psihosocialnimi dejavniki na delovnem mestu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 24. oktobra 2017 objavila pisne pripombe na osnutek pravilnika – različica za interno uporabo – (https:/zssszaupnikvzd.si/wp-content/uploads/2017/10/pripombe-ZSSS-na-osnutek-pravilnika-poklicne-bolezni-20-okt-2017-seja-ESS.pdf). V prvi točki pripomb sindikat prizna nerazrešeno navzkrižje interesov izvajalcev medicine dela med strokovno doktrino in finančno odvisnostjo od delodajalcev in se zato strinja s predlaganim konceptom prijavljanja sumov in verifikacije poklicnih bolezni. Z obljubljeno uporabo indukcije, izkušenj in šepetanja po kuloarjih je to dovolj, da kot specialistka medicine dela zastrižem z ušesi.

Gre pravilnik v smeri izločanja izvajalca medicine dela v hipotetičnem podjetju Delo osvobaja, d. o. o., iz postopka verifikacije poklicne bolezni delavca v tem podjetju? Se bo navzkrižje razrešilo z dvojno navzkrižnostjo? Bo izvajalec medicine dela v Bovcu pripravljal verifikacijski postopek za podjetje v Lendavi, ki ga ne pozna, v »njegovem« podjetju pa bo poklicne bolezni odkrival kolega z drugega konca Slovenije? Menim, da s tem navzkrižnost še utrdimo in v ničemer ne zaščitimo niti delavca niti izvajalca medicine dela, celo delodajalca ne. Taka »rešitev« tudi utrjuje stanje duha neodgovornosti na področju varnosti in zdravja pri delu v naši družbi. Primeren se mi zdi način, podoben verifikacijskemu postopku bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Izvajalec medicine dela pripravi dokumentacijo, neodvisna komisija pa poklicno bolezen potrdi. Možen vir financiranja verifikacije je že obstoječi prispevek delodajalcev v višini 0,53 odstotka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Pixabay

Ocenjujemo, da bi primerljivo z EU morali odkriti in priznati v Sloveniji od 500 do 900 poklicnih bolezni na leto. Kaj ta ocena pomeni? Da je velika verjetnost, da imamo na leto vsaj 500 delavcev, ki zbolijo zaradi razmer na delovnem mestu.

V medijih te dni nastopajo predstavniki obrtnikov in podjetnikov in nas seznanjajo z bojaznijo, da bodo podjetja propadla, ker da bodo vsi raki poklicni in da bodo plačevali za grehe, ki nastanejo zunaj dela. Človek s povprečno etično opremljenostjo bi se vprašal, kako naj ustvarimo delovno okolje, ki bo trajnostno naravnano in bo čim manj vplivalo na zdravje zaposlenih. Da delo vpliva na delavca, je pričakovano. Da pa je vpliv tolikšen, da zaradi dela zboli, je nedopustno. Razburkanje javnosti se mi zdi koristno. Predvidevam, da si želimo živ in življenjski pravilnik. Brez konsenza (ne govorim o gnilem kompromisu!) ne bo deloval.

Dr. Irena Manfredo je specialistka medicine dela, prometa in športa, ki ima v Zagorju zasebno ordinacijo. Poleg vsakodnevnega dela s pacienti se ukvarja z vplivom psihosocialnih dejavnikov na nastanek bolezni na delovnem mestu.