Kdo lahko prisluškuje vašim telefonskim pogovorom?

V obdobju zaostrene globalne varnostno-politične situacije smo se za svojo varnost pripravljeni odreči marsičemu, pa čeprav gre za naše najosnovnejše pravice. Hkrati z razvojem tehnologije pa se razvijajo tudi sredstva za odkrivanje kaznivih dejanj in intenzivirajo se metode, s katerimi se kazniva dejanja odkrivajo. Kako daleč smo pripravljeni iti in koliko smo se pripravljeni odreči osebni svobodi in zasebnosti zaradi varnosti in navsezadnje, kakšna bo kolateralna škoda takšnega odrekanja dolgoročno? Točko na premici vrednot je treba postaviti premišljeno, saj ima poudarjanje ene vrednote neizbežno za posledico samouničenje druge.

Šele januarja 2013 je namestnik direktorja kriminalistične policije tudi javno priznal, da policija lovilec ima.

Eno najnaprednejših in najintenzivnejših sredstev, s katerim pristojni organi posegajo v našo zasebnost, je lovilec IMSI. Zgodba o lovilcu IMSI v Sloveniji sega že v leto 1999. Tedaj je menda to prvo napravo pri nas, pred obiskom tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, kupila Sova. Obstoj lovilca je bil tudi pozneje dolga leta »tajnost«, šele januarja 2013 pa je takratni namestnik direktorja kriminalistične policije tudi javno priznal, da policija lovilec ima.

Lovilec IMSI je mobilna tehnična naprava, ki omogoča neposredno prestrezanje podatkov, saj gre za lažno bazno postajo, na katero se povežejo vsi mobilni aparati, ki so v njeni okolici, saj je signal lovilca močnejši od signala primarne bazne postaje. Tako se začne neposredno prestrezanje podatkov uporabnikov mobilnih naprav, česar uporabnik ne more zaznati, niti na to ne more vplivati. Pridobivanje podatkov z lovilcem IMSI torej ni osredotočeno na zgolj eno osebo, temveč lovilec IMSI prestreže vse mobilne naprave v njegovem dosegu. Upoštevajoč dejstvo, da so lovilci IMSI pravzaprav popolnoma mobilne in največkrat neopazne naprave (bolj preproste spominjajo na navadne mobilne telefone, zahtevnejše pa so v velikosti potovalnega kovčka), ste lahko v vsakem trenutku ujeti v njihovo mrežo.

Misel na to, da nekdo prestreza vašo komunikacijo, je še bolj strašljiva ob zavedanju, da je lovilec IMSI poleg prestrezanja klicev in besedilnih sporočil sposoben ugotavljanja lokacije mobilnika, mimo omrežja pa lahko sproži klice ali celo pošilja SMS-sporočila. Lovilec lahko telefon do ponovnega zagona onesposobi ali pa mu po hitrem postopku izprazni baterijo, nanj namesti zlonamerno kodo, s tihim klicem pa je mogoče na daljavo celo vklopiti mikrofon telefona in tako mobilnik spremeniti v prisluškovalno napravo.

V zadnjih letih so lovilci IMSI aktualna tema, kritika pa leti predvsem na neurejenost področja v zakonu o kazenskem postopku, kar naj bi se vsaj delno izboljšalo z novelo ZKP-N. Novela naj bi po več kot desetih letih sporne uporabe lovilcev končno prinesla njihovo ureditev v 150. a in 150. b členu. Čeprav gre v resnici za izredno invaziven ukrep, ki močno posega v sfero zasebnosti posameznika, pa se ves čas zdi, da si tako strokovna kot laična javnost v resnici zatiska oči pred težavo, ki je večja od uporabe lovilcev IMSI v kazenskih postopkih. Gre za otročje lahko dostopnost lovilcev IMSI, ki jih je mogoče naročiti na svetovnem spletu.

In kaj, če se lovilec IMSI znajde v napačnih rokah?

V tem primeru vsekakor govorimo o orožju, ki lahko povzroči nepopravljive posledice. Kdo vse torej lahko ima v lasti lovilec IMSI? Odgovor je naravnost zastrašujoč – vsakdo. Čeprav uporaba lovilca IMSI pri nas ni dovoljena, zakonodaje, ki bi preprečevala njegov nakup, ni. Prej omenjena novela ZKP-N naj bi sicer uredila en segment navedene tematike, vendar pa vsekakor ne bo rešila celovite problematike.

Že hiter pregled spletnega brskalnika nam pokaže, da si lovilec IMSI lahko naročimo po spletu, pri čemer bomo preprostejši lovilec dobili že za manj kot tisoč evrov. Če imamo nekaj tehničnega znanja, se lahko izdelave lovilca lotimo tudi sami, saj je programska oprema prav tako prosto dostopna na spletu, strojni del opreme pa lahko kupimo že za manj kot 300 evrov. Nizka cena za dragocene oziroma zaupne informacije o gospodarskih družbah, konkurentih, fizičnih osebah in hkrati neskončno možnosti za njihovo zlorabo.

Čeprav podatkov o številu lovilcev IMSI v rokah fizičnih oseb ali zasebnih podjetij v Sloveniji ni, si po neuradnih informacijah takšne naprave lastijo tudi nekatera zasebna podjetja. Že misel na možne scenarije glede lovilcev IMSI v zasebni lasti spominja na vohunski film, o namenu zasebnih podjetij, ki imajo lovilce, pa lahko špekuliramo. Vendarle pa obstaja možnost, da nekatere zasebne gospodarske družbe lovilce uporabljajo za pridobivanje prednosti pred konkurenti, pridobivanje pomembnih informacij, ki vplivajo na vse segmente poslovanja, za nelojalno zmagovanje na javnih in zasebnih razpisih ipd. Povsem mogoče je, da jih uporabljajo hudodelske združbe in tako prestrežene informacije s pridom izkoriščajo za izsiljevalske tehnike. Spekter izrabe lovilcev je širok, domišljija tistih z nepoštenimi nameni pa še večja.

Kdaj ste nazadnje govorili po telefonu in kakšne podatke ste si izmenjali? Obstaja možnost, da je vaš pogovor poslušal še kdo. Položaj, v katerem smo, je nevzdržen in potreben čimprejšnje intervencije zakonodajalca, na žalost pa za zdaj rešitve, ki bi zagotovila popolno zasebnost pri uporabi mobilnih aparatov, ni. Res je, lahko investirate v programsko opremo za šifriranje, lahko si namestite eno izmed številnih aplikacij, ki naj bi onemogočala prestrezanje podatkov, vendar pri tem ne gre za rešitve, ki bi neizpodbitno onemogočale konkurentu, da ravnokar ne prebira vaših SMS-sporočil.

Vse kaže, da bomo morali, če bomo hoteli ohraniti poslovne skrivnosti, zelo selektivno uporabljati mobilne naprave in drugo tehnologijo, zaupne informacije pa šepetati sogovorniku na uho.

Eva Rop, mag. prava, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o.