Kdaj bo Slovenec prodal »helios«?

Vsak dan sem bolj prepričana, da smo v resnici najhujši sovražnik dobrim poslovnim podvigom in vsesplošnemu razpoloženju v resnici ... ljudje! To dokazujem z vprašanjem: Zakaj je lahko uspelo Avstrijcu in zakaj ne bi kaj takega moglo uspeti Slovencu?

Zgodba tega tedna je znana: pisalo se je leto 2013, ko je avstrijsko podjetje Ring International za 145 milijonov evrov kupilo domžalski Helios. Z vstopom v podjetje so spremenili marsikaj: podjetje so prestrukturirali, racionalizirali, kadrovsko uredili, skratka, EBITDA so zvišali nad pričakovano raven.

V Sloveniji je bila prodaja Heliosa Avstrijcem zelo odmevna. Marsikdo je potožil o »zlatnini« in očital, kako brezsramno prodajamo nacionalno imetje »le dobičkov lačnim tujcem«. In potem, na miklavževo, boom! Bloomberg je objavil, da je Helios z japonskim podjetjem Kansai Paint na Dunaju podpisal 572 milijonov težko pogodbo o prodaji stoodstotnega deleža v Heliosu. Strmeli smo v svoje računalnike, pametne telefone in tablice in kar nismo verjeli svojim očem. Telefoni v časopisnih hišah so brneli.

Zloveščemu Avstrijcu je uspelo tisto, 
kar bi Slovencu le težko.

Vsi smo želeli biti prvi, ki bomo ne le objavili, ampak javnosti postregli z atraktivnim kontekstom dogodka. A vsem, ki smo o tem pisali, se je pod skupni imenovalec zapisalo, da je bila prodajna številka velikanska, da je Avstrijec dvojno zaslužil, da so prodajo še pod slovenskim lastništvom gotovo ustavljali parcialni interesi in apetiti ter da – s cmokom v grlu – je temu »zloveščemu«

Avstrijcu uspelo tisto, kar bi Slovencu le težko. Zakaj? Gotovo ne, ker bi mu manjkalo menedžerskih znanj. Bojim se, da se slovenski menedžer predobro zaveda, da ga bo njegov rojak skoraj gotovo že ob sami misli na prestrukturiranje podjetja (ki prinaša tudi odpuščanja) privezal na sramotilni steber in mu s tem vzel ne le energijo (in pogum), ampak tudi ugled in možnosti za uspešen posel. Ki bi – mimogrede – Slovencem dolgoročno lahko prinesel tudi 572 milijonov evrov. Da o delovnih mestih sploh ne govorim. A da ne končamo v oblakih: zdi se mi, da bi en korak stran od sramotilnega stebra podjeten Slovenec naredil že s tem, da bi svoje prestrukturiranje učinkovito in argumentirano predstavil. Poglejte samo primer Pomurskih mlekarn.

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala