Kam gre cena nafte letos?

Trg nafte je bil v zadnjih dveh letih zelo volatilen, še posebno od sredine leta 2014, ko se je začela cena močno zniževati. Če povzamem pričakovanja na začetku minulega leta, so bila ta posebno za nafto zelo črnogleda. Cena nafte WTI je namreč dosegla dno, ki je bilo celo pod ravnijo, ko je bila finančno-gospodarska kriza na vrhuncu. Padec cene je bil sicer dober za vse nas potrošnike, a kljub temu je bil vpliv teh nižjih cen zanemarljiv, saj so ga v pomembnem delu izničile višje trošarine.

Zaradi manjše svetovne proizvodnje bi se cena nafte konec prve polovice letošnjega leta lahko dvignila celo na 60 do 70 dolarjev za sod. Članice naftnega kartela Opec so se namreč odločile dnevno proizvodnjo zmanjšati za 1,2 milijona sodov, kar bo precej vplivalo na preveliko ponudbo in s tem na hitrejše uravnoteženje med povpraševanjem in ponudbo na trgu nafte. In kje vidimo ceno nafte letos? Najverjetneje bomo videli ravni med 55 in 60 dolarji za sod.

Za letos Mednarodna agencija za energijo napoveduje rast svetovnega povpraševanja za 1,2 milijona sodov na dan, kar je podobo kot lani. Neznanka je še vedno le, ali se bo zaradi višje cene nafte vrnila ameriška produkcija, ki bi lahko onemogočila uravnoteženje na trgu nafte. Zaradi velikih znižanj investicij in rezov delovne sile v naftni panogi se ameriška nafta po moji oceni ne bo mogla tako hitro vrniti na trg. Verjamemo, da so ravni med 60 in 70 dolarji za sod uresničljive, še posebno ker je pričakovana tudi boljša svetovna gospodarska rast.

Podjetja iz naftnega sektorja so zaradi nizkih cen nafte v zadnjih dveh letih precej znižala investicije, kar postavlja tudi vprašanje sedanje in prihodnje produkcije. Zaradi visokih proračunskih primanjkljajev in težav pri novem zadolževanju so bile številne članice Opeca primorane zmanjševati svojo proizvodnjo in s tem zviševati ceno nafte ter tako ohranjati stabilne proračune. Vendar ni mogoče pričakovati, da bodo vse članice naftnega kartela upoštevale produkcijske omejitve. Podobno kot v preteklosti bodo verjetno tudi tokrat dogovor zaznamovale kršitve produkcijskih kvot, kar bi lahko povzročilo povečanje ponudbe in s tem tudi nižje cene. 

Miha Mihalj, Alta skladi