Kakor zgoraj tako spodaj!? To ni film ampak resničnost!

Makrokosmos je univerzalna narava iz katere izvira vse dobro, lepo in pošteno.
Fotografija: Hej človek, kje si zdaj v peklu priklenjen? Namesto soustvarjanja raja na zemlji si ustvarjanje profita izbral. FOTO: REUTERS/Toby Melville
Odpri galerijo
Hej človek, kje si zdaj v peklu priklenjen? Namesto soustvarjanja raja na zemlji si ustvarjanje profita izbral. FOTO: REUTERS/Toby Melville

Ali se zavedamo da je nastajanje in propadanje krožni proces? Kaj pa razpadanje?
 
Čas je da pokukamo skozi prizmo Aristotelove filozofije, ki se prepleta in ima velik vpliv njegovega učitelja Platona. Aristotel je svoje razumevanje postajanja gradil na razločevanju: biti ali nebiti, na teoriji štirih elementov in teoriji vzrokov. Na tak način definira celotno materialnost in duhovnost, z nihanjem med rastjo in zamiranjem.
 
Aristotel je ugotovil, da pri vseh živih bitjih veljajo štiri dvojice:
  • budnost-spanje,
  • mladost-staranje,
  • vdihovanje-izdihovanje,
  • življenje-smrt.
 
Kdo je danes buden, če večina ljudi še spi? Mnogi želijo biti umetno mladi z krvavo krvjo in ne mladostno stari. Dnevno lahko vidimo med mladeniči pasivne starce in med starostniki aktivne dinamične moške. Oni žal morajo sedaj oditi, da slučajno še kaj modrega ne razkrijejo in v svoj dnevnik resnice zapišejo.
 
Če so v antiki lahko dihali, imeli srečanja modrecev v odprti naravi, bi bil lahko to vzor za današnje izobraževanje. Danes je precej drugače, ker imamo še vedno omejitve vdiha, zato je tudi izdih površen in plitek, odraz tega je odmik od zdravja.

Človeku omejevati dihanje, je kot ribi odvzemati vodo v kateri plava. Pri obeh so posledice, da celice ne dobijo dovolj kisika. Če umaknemo univerzalno naravo, potem ni nič čudno da je danes dobro, lepo in pošteno, tako redko prisotno.  
 
Nekako je videti da je prav življenje samo umetno omejeno in s tem resno ogroženo.

Če človek ne more živo živeti, pač mora umreti. A zakaj se bati smrti? Univerzalno je, da sta življenje in smrt del večnosti, ki je v človeku zakodirana. Postavlja se vprašanje, če bo le-ta še prisotna, če jo z cepivi umetno odkodirajo?
 
Antični filozof še dodaja, da je za bitja, ki imajo dušo, nujna še dvojica: zdravje-bolezen, kajti ne eno in ne drugo se ne pojavi pri stvareh brez življenja. In prav to se dogaja danes, ubiti življenje v zdravem človeku, da se razbohoti še nezamisljiva bolezen.
 
Aristotel se zaveda, da je krožno gibanje večno, prav tako je tudi proces postajanja večen, čeprav je vsak posamezen proces nekaj končnega in določenega, a samo za hip.

Zato ostanimo budni, da lahko življenje ta trenutek doživimo. Zadihajmo s polnimi pljuči in ustvarjamo, soustvarjajmo dobro, lepo in pošteno živimo, ter se radostimo.
 
Pozorna sem, da Aristotel loči postajanje od spreminjanja. Ker gre tukaj za naravno dvojnost, je vzrok dvojno gibanje: »Prvo je vzrok zveznosti postajanja, drugo pa je vzrok menjavi nastajanja in propadanja. Ko se sonce zemlji zaporedoma približuje, povzroča, da se živali in rastline razvijejo do zrelosti, ko pa se zaporedoma oddaljuje, povzroča njihov propad. V svetu postajanja je enkrat rojevanje, drugič pa uničevanje in umiranje«.

Če so v antiki lahko dihali, imeli srečanja modrecev v odprti naravi, bi bil lahko to vzor za današnje izobraževanje. FOTO: REUTERS/Thomas Peter
Če so v antiki lahko dihali, imeli srečanja modrecev v odprti naravi, bi bil lahko to vzor za današnje izobraževanje. FOTO: REUTERS/Thomas Peter

 
Aristotel poda misel, da je svet red, ki stremi k boljšemu kot je nebit, zato je vzrok gibanje proti biti.

Priča smo ko se bodo le divje živali in rastline svobodno razvijale v naravnem kozmičnem redu. Človek se s pridobivanjem snovi iz še ne odobrenih 'tretmajev' še bolj oddaljuje od sebe, od svoje ne biti, ki pomeni umetno vodenje, evolucijo in propad živega, razmišljujočega človeka.

Hej človek, kje si zdaj v peklu priklenjen? Namesto soustvarjanja raja na zemlji si ustvarjanje profita izbral.
 
Postajanje in obstajanje se kažeta kot bivanje v dinamičnem sistemu, kot vidik postajanja.

Erich Jantsch ugotavlja se sistem pojavlja kot skupek koherentnih, interaktivnih procesov, ki se začasno udejanjajo v strukturah.

Ali je danes 'človek zgoraj' tako bolan, da ne vidi, da je evolucija odprta in del kozmične inteligence?

Človek, kosmos te takšnega ne potrebuje in te odstrani. Odloči se, Zdaj! Samouničenje, danes ali počakaš še na jutri?
 
Kvantni fizik Davor Pavuna, koherenco podaja z dognanji post kvantne fizike, kot dva vira valov, ki sta si popolnoma koherentna, če imata konstantno fazno razliko in enako frekvenco ter enako valovno dolžino.

Bolj splošno povedano, koherenca opisuje vse lastnosti korelacije med fizikalnimi količinami posameznega vala.
 
Pri našem raziskovanju koherence smo na ravni organizacije ugotovili, da z uvajanjem koncepta operativne koherence bi morali uspešnost izboljšati. Naši zaključki na ravni družbe so, da le boljša komunikacija, krepi družbeno odgovornost in izboljšuje okolje.

Antropološko gledano pa je koherenca naravni pojav v ljudeh, ki ljudi povezuje, da vibrirajo skupaj za idejo, napredni koncept, vrhunski projekt ali pa samo za golo življenje.
 
Termin razpadanje, ki je značilen za biološke procese, lahko predstavim kot splošni zakon Narave, ki velja za vse organizacijske oblike, kar pomeni, da se le-te gibljejo proti dezorganizaciji. Socialni sistemi pa so tisti, ki so sposobni trajnega upiranja entropijskemu zakonu.

Zakaj danes številni ljudje in organizacije propadejo, kljub temu, da imamo sposobnost in znanje, da se lahko upremo procesu razpadanja?
 
Fiziologinja Mirjam Lasan v svojih raziskovanjih podaja zaključke, da je vse veljaven in vseobsegajoč en sam zakon – zakon prepuščanja.

Prepričana je, da je pomembno odpreti prost pretok informacij v vseh smereh in da organizem sam v danem trenutku najde najustreznejšo rešitev, kajti prevlada vodilo »najti najboljšo rešitev za vse«.
 
Oj človek, tukaj spodaj smo živi ljudje!
 

Več iz rubrike

Komentarji: