Kako manifestirati, kar si želimo?

Sadhguru, veliki indijski modrec in guru, je prepričan, da lahko celo brez kakršnekoli aktivnosti manifestiramo v svoje življenje točno to, kar si želimo. Vsi namreč nosimo v sebi to sposobnost. Seveda pa je ključ, ki jo odklene, dosegljiv le peščici, ki si prizadeva uskladiti štiri najpomembnejše dimenzije v isto smer.
 
Pomembno je, da se zavedamo, da če nekaj še ni bilo uresničeno na tem planetu, to še ne pomeni, da ni mogoče. Ljudje imamo v sebi zmožnost, da lahko uresničimo karkoli. Naš um. Vse, kar je bilo do tega trenutka ustvarjeno na tem planetu, je bilo najprej ustvarjeno v našem umu. Vse, kar vidimo okoli sebe, kar je plod človeškega dela, je najprej dobilo izraz v umu, nato se je manifestiralo v zunanjem svetu. Sem štejemo tako čudovite stvari, ki smo jih naredili, kot tudi slabe. Oboje je prišlo iz človeškega uma.
 
Če nam ni vseeno, kaj kreiramo na tem svetu, je izjemno pomembno, da se naučimo najprej prav kreirati v našem umu. Kako urejen je naš um? Če nimamo moči ohranjati svojega uma tako, kot mi želimo, bo tudi to, kar kreiramo, nastalo slučajno in po naključju. Torej organizirati naš um na način, kot si mi želimo, je osnova, da bomo tudi kreirali svet, kot si ga mi želimo.
 
Čudovita jogijska zgodba gre takole: »Nekega dne je šel moški na zelo dolg sprehod. Slučajno, brez da bi se tega zavedal, je vstopil v raj. Srečko, kajne? Samo na sprehod je šel in je pristal v raju. Po tem zelo dolgem sprehodu je postal malo utrujen in je pomislil: »Oh, utrujen sem. Želim si, da bi se lahko nekje spočil.« Malo se je razgledal naokoli in zagledal lepo drevo, pod katerim je bila zelo mehka, skoraj blazinasta trava. To ga je privabilo, ulegel se je pod drevo in zaspal. Po nekaj urah se je prebudil dobro spočit in pomislil: »Oh, spočit sem, ampak lačen. Želim si, da bi imel nekaj za pojesti.« Pomislil je na vse dobre stvari, ki jih je želel kadarkoli v življenju pojesti. V trenutku so se vse te dobrote pojavile pred njim.
 
Razumeti moramo, da se točno tako pojavljajo tudi stvari, predmeti, ljudje, storitve v našem življenju.
 
Lačni ne postavljajo vprašanj, samo jejo.
 
Torej hrana je prišla in je jedel. Želodec se mu je napolnil in je pomislil: »Oh, moj želodec je poln. Želim si, da bi imel nekaj za popiti.« Pomislil je na vse dobre stvari, ki si jih je vedno želel piti, in te so se pojavile pred njim.
 
Žejni prav tako ne postavljajo vprašanj.
 
In tako je pil.
 
In zdaj, ko je imel v sebi nekaj alkohola.
 
V jogi se zmeraj sklicujejo na neuveljavljen, neorganiziran um kot markata, kar pomeni opica. Zakaj mislijo na um kot opico izvemo, če se vprašamo katere so kvalitete opice? Ena značilnost opice je nepotrebno gibanje in druga je imitiranje. Ti dve najpomembnejši značilnosti opice sta tudi zelo veliki kvaliteti neuveljavljenega, neorganiziranega uma. Kako do nepotrebnega gibanja, se nam ni treba učiti od opice, temveč lahko to opico naučimo kar sami. Imitacija je pravzaprav polni delovni čas našega uma. Ko sta torej aktivni ti dve lastnosti, se um imenuje opica. Tako je postala ta opica aktivna v moškemu iz naše zgodbe. Pogledal je naokoli in se vprašal: »Kaj za vraga se dogaja tukaj? Prosil sem za hrano in hrana je prišla. Prosil sem za pijačo in pijača je prišla. Tukaj naokoli so zagotovo duhovi.« In duh je prišel.
 
»Ojoj, prišli so duhovi. Sedaj me bodo obkrožili in me mučili,« je pomislil. Takoj zatem so ga duhovi obkrožili in ga pričeli mučiti. Nato je začel kričati v bolečini in rekel: »Oh, ubili me bodo« in takoj za tem je umrl.
 
Težava je v tem, da je sedel pod Kalpavriksho ali drevesom želja. Prosil je za hrano, hrana je prišla. Prosil je za pijačo in pijača je prišla. Prosil je za duhove in duhovi so prišli. Prosil je za mučenje in je bil mučen. Prosil je za smrt in smrt se je zgodila.
 
Ne iščimo teh Kalpavrikshinih dreves. Dobro organiziran, uveljavljen um, ki je miren, se imenuje tudi Kalpavriksha drevo (drevo, ki izpolnjuje želje). Če organiziramo svoj um do določenega nivoja, ta v zameno organizira cel naš sistem; naše telo, naša čustva, naše energije. Vse postane organizirano v tej smeri. Ko so enkrat vse te štiri dimenzije nas samih: naše fizično telo, naš um, naša čustva in temeljne življenjske energije organizirane v eno smer, ko smo postavljene na tak način, se uresniči, karkoli si želimo. Pri tem nam ni treba migniti z mezinčkom. Pomaga seveda, če sodelujemo z aktivnostmi. Lahko pa brez tega še vedno manifestiramo, kar si želimo. Pomembno je le, da uspemo organizirati te štiri dimenzije v eno smer in ostanemo določeno časovno obdobje neomajni pri tem.
 

Kje torej tiči problem, da nam to ne uspeva že sedaj?

 
Problem našega uma je, da vsak trenutek menja svojo smer. To je tako, kot da na primer želimo potovati v eno smer in vsaka dva koraka zamenjamo svojo smer. Na tak način je možnost, da bomo dosegli cilj, zelo oddaljena. Edina opcija je, da cilj dosežemo po naključju.
Če torej organiziramo naš um ter posledično cel sistem in vse štiri dimenzije, ki določajo, kdo smo v tem trenutku, v isto smer, postanemo sami Kalpavriksha (drevo želja). Potem se nam bo vse, kar si bomo želeli, tudi uresničilo uresničilo.
 
Vir: YT- Sadhguru: On How you manifest what you really want