Kako bo tehnologija blockchain vplivala na prihodnost finančnega poslovanja

Poleg medijsko najbolj razpoznavne virtualne valute bitcoin so čedalje več pozornosti deležne tudi nove generacije decentraliziranih virtualnih valut, ki temeljijo na tehnologiji blockchain. Pri tem pa se pogosto zastavlja vprašanje, kako bo tehnologija blockchain vplivala na prihodnost finančnega poslovanja in kakšen bo odziv Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (Esma), ki se kot osrednji organ za varstvo in stabilnost evropskega finančnega sistema že dlje časa ukvarja z rešitvami, ki jih sodobne tehnologije ponujajo za delovanje finančnih trgov.

Pri plačevanju z virtualnimi valutami nihče ne uživa nobenih pravic in pravnega varstva. V primeru nedovoljene ali nepravilne bremenitve digitalne denarnice posameznik ne more zahtevati razveljavitve ali povrnitve transakcije.

Eden izmed ciljev sodobne tehnologije blockchain je odprava rigidnosti tradicionalnega finančnega sistema, ki je povezan z visokimi stroški in dolgotrajnostjo izvedbe finančnih transakcij, zaradi česar postaja vedno bolj nezdružljiv s potrebami sodobnega gospodarstva. Za delovanje tradicionalnega finančnega sistema namreč skrbi množica finančnih institucij, predvsem bank, ki kot »vmesniki« oziroma zaupanja vredni tretji subjekti skrbijo za preverbo in potrditev finančnih transakcij.

Tehnologija blockchain rigidnost odpravlja kot meduporabniški (»peer-to-peer«) sistem, ki izključuje potrebo po vmesnikih, s tem pa bistveno znižuje stroške in čas izvedbe finančnih transakcij. Bistvo tehnologije je torej decentraliziran sistem, v katerem več uporabniških sistemov potrjuje isto informacijo (izvedbo in zapis transakcije), zaradi česar je posameznemu uporabniku in tretjim osebam onemogočeno, da bi samovoljno in retroaktivno spreminjali vsebino zabeleženih transakcij, kar omogoča trajnost in nespremenljivost podatkov. Hkrati je to izredno pregleden sistem, saj vsak podatkovni blok v verigi hrani kopijo posodobljenih in med seboj usklajenih podatkov o izvedenih transakcijah, te informacije pa so javno dostopne vsem uporabnikom.

Kljub vsem prednostim tehnologije blockchain pa ostaja dejstvo, da virtualne valute še naprej predstavljajo neregulirano obliko digitalnega denarja, ki ga centralna banka ne izdaja in zanj tudi ne jamči. Ob simultanem pomanjkanju evropske in nacionalne regulative posamezniki pri plačevanju z virtualnimi valutami ne uživajo nobenih pravic in pravnega varstva. To pomeni, da posameznik v primeru nedovoljene ali nepravilne bremenitve digitalne denarnice, kjer se ponavadi shranjujejo virtualne valute, ne more zahtevati razveljavitve ali povrnitve transakcije, kot je to sicer mogoče pri tradicionalnih bančnih transakcijah. Vzrok za to je predvsem anonimnost imetnikov in prejemnikov virtualnih valut, ki kljub transparentnosti samih transakcij ostajajo neznani.

Reuters

Esma je v nedavnem poročilu navedla, da bi lahko adaptacija tehnologije blockchain oziroma decentraliziranega sistema, na katerem ta temelji, bistveno povečala storilnost in stroškovno učinkovitost finančnih trgov, hkrati pa omogočila preglednejše poslovanje. Ključni izziv pri tem pa vidi v regulaciji pravnega varstva subjektov in varstva osebnih podatkov. Za delovanje finančnih trgov je namreč dandanes ključnega pomena pravno varstvo udeležencev, ki vzbuja zaupanje v finančne trge.

Kljub temu Esma poudarja, da na področju virtualnih valut in tehnologij blockchain še ni napočil čas za evropsko regulativo, saj gre za tehnologijo v razvoju, njena praktična uporabljivost je omejena v obsegu, prav tako pa se tudi sama spopada z določenimi tehnološkimi izzivi. Poleg same finančnopravne ureditve se postavlja tudi vprašanje pravne ureditve virtualnih valut z vidika gospodarskega, civilnega ter insolventnega prava in prava varstva konkurence. Esma zato ocenjuje, da je za iskanje optimalne pravne ureditve tega področja, ki bi hkrati zagotavljala nadaljnji razvoj in pravno varstvo udeležencev, potrebno dodatno spremljanje trga. Ker tehnologija blockchain temelji na meduporabniškem sistemu, ki teritorialno ni zaključen, pa sta za celovito pravno ureditev virtualnih valut zagotovo pomembni tudi mednarodno sodelovanje in prizadevanje za enovito pravno ureditev.

Virtualne valute s pravnega vidika za zdaj ostajajo t. i. siva cona, upoštevajoč njihovo vse večjo medijsko prepoznavnost, zanimanje investitorjev in že obstoječo višino investiranega kapitala, pa se celovita pravna ureditev tega področja zdi le še vprašanje časa.

David Mauhler, mag. prava, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o.