Kaj imata skupnega Elon Musk in NLB

Musk dela prehitro, NLB prepočasi. Morda tako kot Nassim Nicholas Taleb, avtor knjige Črni labod, upoštevata prijateljev nasvet: »nikoli ne teci za vlakom«, saj ni lepšega, kot da začutiš estetiko nadzora nad lastnim življenjem in ustvarjanja lastne usode.
Sama sem ta presneto dobri občutek začutila, ko sem snela uro, po svoji volji dala odpoved v službi in grozdje (prosto po Ezopovi basni), ki ga nisem mogla doseči, preprosto odklonila. Tek za vlakom (ki nikdar ne čaka) je pač zelo boleč. Še posebej, če ga ne ujamemo. Za Muska, hedonista, ki ga skrbi okolje in svet zunaj termosfere, vlak še ni prispel. Za NLB je pravi vlak odpeljal. Muska držijo za vrat delničarji, saj jim s tviti o novih produktih povzroča poslovno škodo, NLB pa diha za ovratnik Bruselj.
A kocka je (vsaj za NLB) padla. NLB mora dokončno izpolniti obljubo, dano pred petimi leti evropski komisiji oziroma generalnemu direktoratu za varstvo konkurence, in izpeljati privatizacijo.

V času, ko berete Svet kapitala, bo predvidoma znan razpon cen za javno ponudbo delnic NLB. Ker privatizacija naše največje banke ni le gospodarski, temveč je tudi politični proces, bo to – kot smo pred meseci zapisali v Svetu kapitala – prvi preizkus pravilnosti političnih ukrepov in morebiti tudi prvi vladni strel v lastno koleno. Seveda je vse odvisno od tega, ali bo prodaja zbudila interes in komu.
Verjetno bodo delnice NLB zanimive za tuje špekulativne sklade in morda domače institucionalne osebe (predvsem paradržavne institucije) in vlagatelje, ki so nekoliko bolj naklonjeni tveganju, saj bančne delnice spadajo med bolj tvegane produkte, a obenem tudi precej zanimive naložbe.

Nikoli teči za vlakom ...

A kako zanimiva bo za male vlagatelje? Upajmo, da zanje prodaja ne bo ž-kategorna zgodba in da se bodo ogreli zanjo, saj bi si želeli čim večje razpršenosti kupcev, čim več domačih vlagateljev in seveda čim višjo prodajno ceno. Navsezadnje si kljub bolj ali manj osnovanim argumentom za in proti privatizaciji verjetno na koncu dneva želimo več privatnih podjetij. Namreč, ne le v svetovnih velesilah, kot so ZDA ali Kitajska, ampak tudi v Sloveniji ekonomisti ocenjujejo, da prav zasebna podjetja veliko več prispevajo h gospodarski učinkovitosti, ustvarjanju državnega BDP, povečanju delovnih mest, blaginji …

In še: če imajo državna podjetja še veliko rezerve za dobičke, dobički zasebnih podjetij nesporno rastejo. Če bo vse našteto po analogiji veljalo tudi za privatizirano NLB, bo imela naša banka več možnosti, da v primerjavi z Muskom hitreje osvoji svet nad stratosfero in postane (vsaj regijski) šampion. Ampak »o tom potom«, o tem pozneje, kot pravijo mnogi v zahodni regiji …