Kaj bo z nami, ko zavladajo roboti?

Tako svarijo svetovno priznani ekonomisti, ki pravijo, da bo kar polovica danes uveljavljenih podjetij propadla, ker se ne bo mogla prilagoditi novim tehnološkim okoliščinam, med katere sodijo digitalizacija, oblačna infrastruktura, big data ipd. In tudi robotizacija. V knjigi z naslovom The Age of Em je profesor ekonomije z norimi, a zelo verjetno uresničljivimi idejami zapisal, da bodo roboti morda kmalu zavladali svetu. A vprašanje je, kakšen bo svet pod oblastjo robotov. Si ga res želimo ali naj razvoj ustavimo, preden bo prepozno? Profesor Hanson je nazoren, ko pravi, da bodo novi vladarji sveta posedovali najboljše lastnosti 200 najpametnejših ljudi na svetu, le s to razliko, da bodo tisočkrat hitrejši in boljši. A ne prehitevajmo.

Preden nam zavladajo superroboti, se bomo menda blazno zabavali. To nam prerokujejo »mladi in profesionalni«. Superfinalist programa Am cham young professionals Jovan Pavićević pravi, da »ko se zabavamo, smo srečni, in ko smo srečni, smo lahko kreativni in inovativni.« Nina Langerholc Čebokli z ministrstva za javno upravo k temu dodaja, da se bomo po zaslugi milenijcev »jutri« zbudili v družbo, v kateri »bo javni uslužbenec končno razmišljal s svojo glavo in deloval v dobro sodržavljanov«. In to brez odvečne birokratske navlake.

Torej vitko. To pa ni modna muha, temveč nujnost, ki podjetje lahko povleče iz blata. »Normalno je, da se v podjetjih, kjer se uvaja nove, vitkejše poslovne modele, širi nezadovoljstvo. A ljudem je treba jasno povedati, da jih vodje, ki so za dobro poslovanje podjetja odgovorni in plačani, lahko kaznujejo, če ne bodo upoštevali navodil,« pravi Matej Golob iz 30 Lean.

Dober zgled, ki ne uvaja strogih zakonov ali sankcij, ampak daje subvencije za vse, ki so prešli na vitko poslovanje, je Norveška. Še pred pol stoletja ena najrevnejših držav Evrope se danes kljub odkritju naftnih virov zaveda, da je njen uspeh posledica vitkega vodenja države, sreče in detajlov. Ne zanaša se le na nafto, temveč tudi na velik državni zaklad; to je na skrbno shranjena biosemena.

Seme ponovne rasti, kot je zapisal v knjigi Small data Martin Lindstrom, pa je bil za dansko podjetje Lego par zguncanih Adidasovih športnih copat, detajl sredi najstnikove sobe, ki je podjetje rešil pred skorajšnjim stečajem.

In če se vrnemo k uvodu: menite, da bodo roboti dovolj odprti za razumevanje detajlov, ki nam barvajo in včasih rešujejo življenja? Sama dvomim. Kot tudi dvomim, da bi z roboti uresničili več kot 300 let stare sanje Johna Locka o 15-urnem delavniku.

Zabavajte se. Za boljši jutri.

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala