Je kot v vojni, vsi imamo skupnega sovražnika

V začetku junija je Deep Knowledge Group posodobil svojo svetovno raziskavo o varnosti in tveganjih v zvezi s koronavirusom, v katero je vključenih 200 držav z vsega sveta, in Švica se je na lestvici uspešno­sti spopadanja s to pandemijo znašla na prvem mestu. Slovenija je na posodobljeni lestvici osvojila 32. mesto.

V času epidemije smo največ govorili o zdravstvenih posledicah koronavirusa, Švicarji pa so za to, da so prišli na prvo mesto, vzorno uredili tudi reševanje gospodarstva in finančno preživetje prebivalstva, za kar je najbolj zaslužen prvi mož velike švicarske banke Credit Suisse (CS) Thomas Gottstein. Za svojo idejo je takoj pridobil druge bankirje, finančnega ministra in Švicarsko narodno banko. Česa se je torej švicarski bankir domislil toliko bolje kot drugi?


V začetku marca se je napovedovala pandemija, v severni Italiji na meji s Švico je že veljalo izredno stanje, posnetki iz Bergama so prestrašili ljudi. Meja z Italijo je v kantonu Ticino ostala dolgo odprta, ne nazadnje zaradi več kot 30 tisoč dnevnih migrantov, od katerih jih je velik del zaposlen v zdravstvu italijansko govorečega švicarskega kantona, kar je pospeševalo seljenje virusa med državama. Švicarji so se bali, da bodo ostali brez delovne sile v zdravstvu in zdravstveni negi. Napovedovalo se je že zaprtje šol, lokalov, trgovin, nihče ni vedel, ali bodo vsi ljudje morali ostati doma, ali bo vlada omejila gibanje po državi ... Italijani so medtem že morali v karanteno.

Število okuženih z virusom je v Švici hitro naraščalo, kmalu se je številka povzpela do več kot tisoč novih okužb na dan. Bundesrat ali zvezni svet, kakor se imenuje švicarska vlada, je v ponedeljek, 16. marca, razglasil izredne razmere, zaprl meje in močno ohromil javno življenje v državi. Ni se odločil za popolno prepoved gibanja, karanteno prebivalstva in ustavitev gospodarstva, a kljub temu se je nakazovala najhujša gospodarska kriza od konca druge svetovne vojne.
 

Iskanje rešitve v rokah bankirja

Iskanje rešitev za blažitev finančnih posledic epidemije se je začelo že nekaj dni pred razglasitvijo izrednih razmer. O tem je prvi razmišljal Thomas Gottstein, ki je februarja letos prevzel krmilo druge največje švicarske banke Credit Suisse. Švicar je zamenjal Tidjana Thiama, v Franciji izobraženega menedžerja s Slonokoščene obale, ki se je pregloboko zapletel v afero s prisluškovanjem nekdanjim sodelavcem in moral tako sredi procesa prestrukturiranja banke zapustiti njeno krmilo. Gottstein je torej razmišljal, kako naj pomembna in velika banka pomaga reševati predvsem mala in srednje velika podjetja.

V torek, 10. marca, nekje ob koncu delovnega časa že po 18. uri je zazvonil mobilni telefon Andreasa Gerberja, ki pri CS vodi oddelek za poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji. Poklical ga je Gottstein in mu v grobem orisal svojo idejo. Šlo je za to, da naj bi podjetja takoj dobila ugodna brezobrestna posojila za premagovanje nelikvidnosti v času zapore oziroma krize.

»Do zjutraj potrebujem osnovni predlog in razmišljajte, kako bi strukturirali ta posojila, če bi bili vi švicarska vlada,« je Gottstein odločno končal pogovor.

Gerberjeva ekipa je vso noč pripravljala predlog osnutka, ki je zajemal pet ključnih točk: 1. podjetja s likvidnostnimi težavami morajo hitro priti do svežega denarja; 2. zvezna vlada naj jamči za posojila; 3. banke naj razdeljujejo denar; 4. refinanciranje poteka prek Švicarske narodne banke; 5. zvezna vlada določi koordinatorja in varovanje razmerij med vpletenimi stranmi.

Thomas Gottstein je imel naslednji dan takšen osnutek na svoji mizi, v ekipo je povabil še Marka Bransona, vodjo urada za nadzor finančnih trgov, Thomasa Jordana, predsednika Švicarske narodne banke, in zveznega finančnega ministra Uelija Maurerja. Tudi finančni minister je razmišljal podobno in omenjeno ekipo v koordinacijo prepustil Danieli Stoffel, na finančnem ministrstvu državni sekretarki za mednarodna finančna vprašanja.

Medtem je moral Gottstein pridobiti še druge bankirje. Glede na medsebojne spore in afere s prisluškovanjem in ovajanjem v zadnjih letih je bilo težko pričakovati, da bo največja švicarska banka UBS sodelovala pri projektu. Gottstein je kljub temu poklical Sergia Ermottija, predsednika uprave UBS.

»Mislim, da je to dobra ideja,« je Ermotti kratko pritrdil svojemu nemško govorečemu kolegu. Njegovi sodelavci iz uprave banke Credit Suisse so se posvetovali še z upravami v Švici zelo pomembnih in močnih lokalnih kantonalnih bank ter banke Raiffeisen, s čimer je bil večinski bančni krog sklenjen. Potrebovali so še nevtralnega skrbnika zakonitosti, saj se je Gottstein želel izogniti nepotrebnim sporom bančnih odvetnikov in pravnih služb – to vlogo so zaupali odvetniški pisarni Baker McKenzie.

Deset dni in noči so potekala pogajanja, pogovori in usklajevanje med bankami, udeleženi omenjajo, da so bili posamezni videosestanki omejeni na največ štiri ure ... Kljub temu so udeleženci pogajanj pogosto pred zasloni preživeli tudi do 13 ur na dan, se spominja koordinator Andreas Gerber: »Vse je bilo zelo kaotično.« Ugotovil je, da bo za hitro sproščanje kreditov potreboval veliko prizadevnih sodelavcev, v internem vprašalniku se mu je za pomoč v eni noči prijavilo več kot 160 kolegov iz CS. Kako zagotoviti, da si banke v tej akciji ne bodo kradle komintentov?

»Dogovorili smo se, da bodo vsi krediti izdani neposredno v bankah, s katerimi podjetja že poslujejo,« se spominja Gerber. »To je kot v vojni, vsi imamo skupnega sovražnika. Premagati virus je naša skupna in absolut­na prioriteta,« je razmere opisal Sergio Ermotti iz UBS. Pogajanja glede detajlov so se vlekla vse do nekaj trenutkov pred tiskovno konferenco finančnega ministra Uelija Maurerja 20. marca popoldne.

Tudi Maurer je na svoj način prilival olje na ogenj, saj je zahteval, da morajo stranke do denarja priti dobesedno v pol ure. »Od trenutka, ko podjetje odda preprost obrazec, do takrat, ko denar leži na njegovem računu, lahko mine največ 30 minut,« je bil odločen finančni minister.


Sergio Ermotti je še bolj razburkal že tako valovito morje: »Od vsega začetka sem zahteval, da banke pri teh kreditih ne smemo zaslužiti nič. Vsaj pri UBS bo tako.« Banke so si denar pri narodni banki izposodile z negativnimi obrestmi 0,75 odstotka, naprej pa so ga plasirale brez obresti, torej bi zaslužile, ko bi odštele svoje stroške, ostanek od tri četrt odstotka.

»Ta denar naj ne ostane bankam,« je bil odločen Ermotti, ki se je z idejnim očetom projekta Thomasom Gottsteinom strinjal, da bodo banke ves ta ostanek denarja vložile v na novo ustanovljeni sklad za podjetja, ki bodo zašla v velike finančne težave.

V Švici ne nosijo mask

Tako je Švica 20. marca dobila najbolj učinkovito in hitro pomoč podjetjem na svetu, o čemer se je aprila razpisal tudi ugledni časopis Financial Times. Švicarski finančni minister Ueli Maurer je tega dne na tiskovni konferenci objavil paket pomoči v vrednosti 40 milijard švicarskih frankov (37 milijard evrov). Polovica tega denarja je bila namenjena za brezobrestne kredite v višini do pol milijona frankov (470 tisoč evrov) malim in srednje velikim podjetjem z odplačilno dobo pet do sedem let in popolnim jamstvom države, velika podjetja pa so lahko dobila kredite do 20 milijonov frankov (19 milijonov evrov) z 0,5-odstotno obrestno mero in 80-odstotnim jamstvom države. To je bilo v petek, že v torek naslednji teden so imela podjetja denar na računih.

Nenavadna ideja enega izmed bankirjev, preprosto ukrepanje in vzorno sodelovanje bank ter vlade je v Švici preprečilo kakršen koli zastoj v plačilnem prometu, pri izplačevanju plač in drugih finančnih obveznosti, zaradi česar se že zdaj ob začetku poletja, vsega dobre tri mesece po začetku te največje svetovne ustavitve sveta in gospodarstva po drugi svetovni vojni, v alpski konfederaciji vsakdan zdi skoraj enak, kot je bil pred epidemijo koronavirusa.


Ni torej naključje, da v Švici skoraj nikjer ne boste videli ljudi, ki hodijo ali se v javnem prometu vozijo naokrog z maskami (skoraj nikjer niso predpisane), otroci so se v osnovne šole (11. maja) in mladina v srednje (8. junija) vrnili ob istem času in skorajda brez vseh omejitev, na najemniškem trgu nepremičnin ni zaznati večjih nihanj, poraba se je zelo hitro vrnila v ustaljene tirnice ...

Opazovalci in analitiki že zdaj opozarjajo in napovedujejo, da si bo švicarsko gospodarstvo očitno opomoglo mnogo hitreje, kot so sprva pričakovali. Vse kaže, da gre velika zasluga za to usklajeni akciji bankirjev, politikov in uslužbencev nadzornih finančnih ustanov, ki so vsi skupaj razumeli, da v takšnih trenutkih deluje le akcija – hitra, učinkovita in povsem nebirokratska.