Je dobrota že pozabljena?

»Bodi prijazna do vseh. Pozdravi. Reci hvala. Moraš biti dobra do drugih,« so me učile babice, ki danes odločno zagovarjajo: »Svet je krut, ljudje pa hudobni!«
Fotografija: Je v tem stanju sploh kaj pozitivnega?
Odpri galerijo
Je v tem stanju sploh kaj pozitivnega?

Alisen Ledgerwood v svojih študijah dokazuje, da smo ljudje po naravi bistveno bolj nagnjeni k negativnemu kot pozitivnemu. V mislih nam dalj časa ostane neprijetna novica kot prijetna. Hitreje zaznamo nevarnost kot priložnost. Dlje objokujemo neuspehe kot slavimo uspehe. V sočloveku nas bolj zabode njegova napaka kot nas radosti njegova dobrota. Večkrat se pogovarjamo o nesrečah in goljufijah kot o zgodbah uspeha in solidarnosti. Na kavi večkrat omenimo propadlega podjetnika kot onega z nagrado.

Prav ta ustroj možganov nam je pomagal, da smo kot človeška vrsta preživeli do tega dne. Kako? Ko se je jamski človek sprehajal po gozdu, je bilo za njegovo preživetje popolnoma vseeno ali opazi čudovit sončni zahod (pozitivno) in zazna vonjave prelepih cvetlic (pozitivno). Pomembneje je bilo, da zazna potencialno nevarnost (negativno). Nepoznan šum, (negativno) možne vsiljivce (negativno), nepoznano žival (negativno), strupeno rastlino (negativno). Bistveno je, da preživi. In naši naravni vzgibi, ki so prav taki kot pri jamskem človeku, so bistveno močnejši od naših priučenih.

Zato je povsem naravno, da družba, ki jo je ustvaril prav človek, širi mnogo več negativnih informacij, katastrof, nevarnosti, goljufij in grozot, kot pa prijetnih in lepih novic, ki le redko obarvajo naslovnice medijev.

Ko to poslušaš in bereš iz dneva v dan, iz leta v leto, začneš verjeti – da je svet krut, vse propada in ljudje so hudobni.
Da z leti ne zapademo v to mrtvo stanje še živečega človeka, je zato pomembno, da načrtno vodimo svoj um. Če iščemo pozitivno, bomo našli pozitivno. In s tem tudi vero, da je svet lep, poln priložnosti in dobrote med ljudmi.



Vsa ta teorije se čudovito kaže v trenutnem stanju korona virusa. Mediji so preplavljeni z neprijetnimi informacijami, možnimi katastrofami, goljufijami in nemerljivim človeškim egoizmom … Eogizem. Zahrbtnost. Neetičnost. Družbena neodgovornost. Samozaposleni se borijo za svoj delež, četudi na račun drugih. Zaposleni se borijo za svojega, četudi na račun tretjih.  Politiko zagrabijo svoj delež, čeprav na račun vseh ostalih. Socialna omrežja so prepredena z obtožbami, z udrihanjem, s kritikami in stokanji.

Kje je kaj pozitivnega? Ali sploh je v takem stanju kaj pozitivnega?

Je. Veliko. Kajti obstaja tudi druga plat, za medije in socialna omrežja manj zanimiva, a za srca ljudi izrazito bogatejša.
Tudi v tej krizni situaciji imamo na stotine lepih primerov človečnosti. Prostovoljci, ki starejšim dostavlja hrano. Objave, da se brezplačno oddajajo stanovanja in hiše tistim, ki jo potrebujejo. Ustvarjajo se skupine, ki samoiniciativno šivajo zaščitne maske. Zasavci so na primer sami postavili portal za obveščanje in medsebojno pomoč.

Podjetniki pomagajo s kontakti z vsega sveta. SBC klub je po iniciativi Roka Kvaternika v treh urah zbral sredstva za nakup in dobavo respiratorja, ki bo verjetno rešil nekaj življenj. Prav tako so enega kupili podjetje DEWESoft iz Trbovelj in enega občina Trbovlje … Sezam tega je ogromen, le dosega nas ne tako močno kot neprijetne novice.

Če želimo, lahko na vsakem vogalu najdemo ljudi, ki v tem času izkazujejo izjemno solidarnost, samoinicitivno pripomorejo po svojih močeh, da dodajo svoj košček sestavljenke za izboljšanje stanja v družbi in ljudeh.

Zdi se mi prav, da tudi take zgodbe izpostavimo in ljudi opomnimo, da dobrota še vedno obstaja. Na vsakem koraku. Le pogledati moramo v smer, da jo zaznamo. In se včasih tudi sami potruditi, da povemo kaj lepega, izpostavimo dobre prakse, pohvalimo darežljive geste, širimo pozitivne novice, koga nasmejemo in koga pohvalimo. Tako bo manj ljudi zapadlo v obup, vdajo in melanholijo. Saj ko človek izgubi vero, izgubi vse.

Saj kakšen smisel ima življenje, če ne občutiš radosti, ko nekomu polepšaš dan? Kakšen pomen ima naš obstoj, če za seboj ne puščamo nekaj, kar se bo dotikalo src in misli še generacij za nami? Kakšen razlog je v vsakojutranjem vstajanju, če ne prav upanje, pričakovanje nečesa lepega, čarobnega?

Ne vem, če bomo kdaj »spremenili svet na bolje«. Vem pa, da je življenje lepše in bogatejše, če verjamemo, da ga lahko. Če iz dneva v dan storimo vsaj kakšno malenkost v to smer.

***

Petra Škarja je avtorica petih knjižnih uspešnic, med katerimi je Ameriški milijonarji so spregovorili je prevedena v hrvaščino, angleščino, ruščino, dosežen naziv BESTSELLER na Amazonu in prodane avtorske pravice na Kitajsko.
 
Je lastnica blagovne znamke Založba 5KA (pod okriljem podjetja Katapult d.o.o.), ki izdaja knjige slovenskih avtorjev. Založba je prejela naziv zlate inovacije na regijskem in srebrne inovacije na državnem nivoju. Več na: www.zalozba5ka.com
 
Je soustanoviteljica dogodka 500 podjetnic – največji dogodek za žensko podjetništvo v Sloveniji, ki je bil pod njenim okriljem 6 let, nakar so s soustanoviteljicama podjetje 500 podjetnic d.o.o. v letu 2017 prodale, dogodek še vedno živi.
 
Več na: www.petraskarja.com
 

Več iz rubrike