»Imeli ste radovednost, zdaj imate mojo pozornost«

Strah pred rigidnimi normami in prepovedanimi sadeži, ki so nam ga neznani ljudje v neznanem času v neznanem kraju z neznanim razlogom vcepili v kolektivni DNK in ki ga nosimo s seboj, pa še sami ne vemo, zakaj, je povsem odveč … Zgodba o štirih opicah to dobro dokazuje.

Gre takole: Nekoč, pred davnimi časi, so na vrhu lestve, ki je stala sredi kletke s štirimi opicami, visele banane. Ko so jih opice zagledale, so se jim oči zasvetile, sline pocedile in opičje noge so se kar same odlepile od tal. A vsakič ko je katerakoli od štirih opic poskušala doseči sadež, so pazniki z vrha zlili škaf ledene vode. Ne le na opico, ki je splezala po lestvi, temveč na vse štiri. Čez čas so v strahu pred ledeno vodo opice opustile sanje o bananah. Še več: tudi novo sostanovalko, ki je po prihodu v kletko najprej poskušala zlesti po lestvi proti bananam, so grobo ustavile in jo zvlekle dol. Strah je premagal slast, in to ne le pri prvih štirih, petih, šestih opicah, temveč pri vseh generacijah opic, ki so bivale v tisti kletki, čeprav so bile banane še tam in že dolga leta nikogar več, ki bi polival z ledeno vodo. In kako zelo se vi bojite ledene vode? Koliko prepovedanih sadežev ste zamudili vi? Je bilo vredno?

Da ne bo pomote; nimam predsodkov proti ustaljenemu redu, vrednotam, (ne)pisanim pravilom, a vendar to ne more nadomestiti zdrave pameti, razumevanja novih okoliščin, ljudske modrosti ali poulične prebrisanosti. Naš sogovornik, Vivian Linssen iz Mednarodnega multidisciplinarnega nevroznanstvenega raziskovalnega centra, je opozoril, da obstoječi izobraževalni sistem ni dovolj učinkovit, saj nam po njegovi oceni ne omogoča spoprijemanja s kompleksnimi, celo avantgardnimi izzivi, ki zahtevajo drugačno stanje duha in nujno optimizacijo stanja uma (miselnosti). A pogoj za to je, da svet presojamo s kritično distanco, da (si) postavljamo vprašanja, da kršimo pravila in da postavljamo akcent drugam kot nekoč; namesto na šablonski ustroj poslovanja raje na ljudi, saj lahko le z njimi dosegamo zavidljive uspehe. Ali kot je dejal matematik Isaac Newton: »Če sem videl več kot drugi, je tako bilo zato, ker sem stal na ramenih velikanov.«

PREBERITE ŠE:

Družinsko podjetje Polycom je dobitnik prestižne titule Delova podjetniška zvezda 2018

Kjer zasijejo podjetniške zvezde in se cedita med in mleko

In prav to so poudarili vsi menedžerji nominiranih podjetij za Delovo nagrado Podjetniške zvezde. Vse, kar so postali, so postali zaradi ljudi, ki so v podjetju dali vse od sebe in se s skupnimi močmi vzpeli na vrh gore in razvili odlična podjetja – podjetniške zvezde, ki si upajo vzeti in brez občutka krivde ali slabe vesti ugrizniti v prepovedan sadež, saj vedo, da jim bo hormon sreče dal krila in jih pognal proti vrhu.

Spoštovani bralci, pozabimo za vselej na mrzlo vodo. Ta ne obstaja. Ugriznimo v banane in postanimo zvezde. Kajti le tako bomo lahko nekoč slišali, kar je slišal Django v filmu kultnega režiserja Quentina Tarantina: »Imeli ste (mojo) radovednost, zdaj imate (mojo) pozornost.« Zatorej, vzbujajte pozornost, bodite opazni in izstopajoči. Tako pri poslu kot doma. To vam želim v imenu uredništva Sveta kapitala. Srečno!