Goljufija z razlogom

Kaj je lepo, je bilo vprašanje, ki nam ga je v zadnjem letniku gimnazije, tik pred maturo, postavila profesorica in na katero dijaki celo šolsko uro nismo našli odgovora. Če ste pomislili, da je lepota relativna in da ni ravno šarmantno razpravljati o okusu, imate prav.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

A sama kljub temu ne morem skriti, da sem se pred dvajsetimi leti strinjala s profesorico, ko nam je podala evergreen odgovor, in sicer: »Lepo je tisto, kar je skladno.«

Menim, da to lahko prenesemo tudi v podjetništvo, a takoj naletimo na težavo, saj, kot smo slišali lani na alumni dogodku ekonomske fakultete z naslovom Integriteta in etika poslovanja, je »skladnost v Sloveniji kakor tabula rasa, ker ji večina podjetij ne posveča veliko pozornosti«. Izkušnje, ne le tiste tuje, ki so se končale z zaporno kaznijo zaposlenih, temveč tudi prenekatere domače, kažejo, da lahko podjetja ravno zaradi neskladnosti poslovanja (dovolj je lahko že eno nepravilno ravnanje) uničijo trdo prigaran ugled in ga namesto na piedestal nacionalne ekonomije kaj hitro postavijo na naslovnice časnikov. Kot smo slišali na minuli konferenci o etiki in skladnosti poslovanja na IEDC na Bledu, pa vprašanje tega področja ni le vprašanje posvečanja pozornosti, temveč pogosto na žalost tudi zavestnega delovanja ali, rečeno naravnost – goljufanja.

Skladnost in etika poslovanja kot tabula rasa.

Ne verjamete?! Ne le podjetniki, vsi (!) se zavedamo pravil iger, vse nas vodijo etični in moralni imperativi, a enako dejstvo je, da tudi vsi tudi goljufamo. To nam je naravnost v obraz vrgla britanska pravnica Sally March iz Drummond March Ltd., ko je dejala, da »vsi zase lahko rečemo, da smo pošteni, in obenem vsi vemo, da goljufamo. Ne le to; imamo naravno nagnjenost, da svojo goljufijo celo upravičujemo, in sicer z dobrim razlogom.«

Torej, vprašanje Marcheve, kakšna je meja menedžerja, ki je vsak dan pod pritiskom doseganja prodajnih ciljev, je bilo vsekakor na mestu, kajti ravno menedžer determinira ustroj poslovanja in (ne)nujno podvrženost etiki in integriteti podjetja, ki ga vodi. In če je menedžer res glavni poganjalec (kar tudi je!) podjetniške kulture, je nujno, da hitro popiše pogosto prazen list papirja in od zgoraj navzdol do zadnjega zaposlenega v svojem podjetju v DNK vstavi čip z imenom etika in integriteta. Verjamem, da bo le takšno podjetje v prihodnosti ne le uspešno, konkurenčno, vredno zaupanja in prebojno, temveč kratko malo »lepo«.

Več iz rubrike