»Globalizacija je mrtva; naj živi globaliziranje!«

Nikakor ne. Globalizacija le dobiva drugačen obraz. Priča smo transformaciji realnosti, v kateri izdelki ne bodo več »made in China, made in USA, made in Brasil« ipd., ampak bodo »made in World«. V resnici smo že priča takšnim praksam, saj je navsezadnje v najboljše prodajne uspešnice že vključen know-how najboljših podjetij z vsega sveta. Spomnite se samo kitajske Alibabe, tistega velikana, ki je na dan samskih zrušil vse prodajne rekorde. Ta, recimo, zaposluje prav zares veliko ameriških (!) inženirjev. Ali pa – ste morda vedeli, da je Embraer iz Brazilije, a ni brazilski? Ne more biti brazilski, saj se v ta veliki letalski konglomerat, ki proizvaja komercialna, vojaška in poslovna letala, zliva toliko znanja, inovacij, tehnologije, dela, izkušenj, poslovnih modelov in praktičnega dela iz drugih držav sveta, da bi si lahko – če malce dramatiziram – nakopal nemalo težav ali vsaj užaljenosti že pri zaposlenih, če ne bi potegnil ločnice med »Embraer from Brasil in »Embraer of Brasil«.

Ali če povem po domače: Sandi Češko, ustanovitelj in solastnik podjetja Studio Moderna, je na predsedniškem forumu novi obraz globalizacije razložil takole: »Z vstopom v ZDA sem v resnici začel sodelovati s kitajsko družbo, v Veliki Britaniji pa v glavnem delamo z Rusi.« Kaj se dogaja? Profesor šole Insead v Franciji dr. Jose Santos je zbranim na predsedniškem vrhu situacijo ponazoril z legokockami. »Včeraj, ko smo še morali prečkati mejo med Italijo in Avstrijo, Francijo in Nemčijo, Slovenijo in Madžarsko, so bile na kup zmetane legokocke različnih barv. To so bila nacionalna lokalna okolja, odvisna od samih sebe. Potem se je zgodila globalizacija, ki je lepo zložila različne kocke v celoto, v nekakšno globalno vas. Takrat je večina menedžerjev zmotno menila, da se bodo vse kocke zlile v enobarvno celoto v smislu enega trga, kjer ima izdelek povsod enako ceno.

»Napaka!« je Santos okrcal večino menedžerjev in dejal, da se svet in njegova globalizacija nista razvila v enobarvno entiteto, ampak v »hišo, ki je sestavljena iz kock različnih oblik in barv, ki so iz različnih lokalnih okolij in so med seboj izrazito soodvisne. Ja, prav ste razumeli. Globalizacija poglablja pomen lokalnega bolj kot kdaj prej. Brexit in vprašanje neodvisnosti Katalonije sta odlični ilustraciji za to ali kot je dejal Santos: »Vse na svetu je lokalno, nikjer ni nič globalnega, pri čemer je edina ovira za globalen uspeh lokalnega ustvarjanja ne večji obseg posla, temveč njegov menedžment.«

Ta mora svet dojeti kot trg, ki sprejema le najboljše lokalne stvaritve. In takrat se bomo Slovenci podpisovali pod globalne inovacije, ki ne bodo le narejene za svet, ampak jih bo naredil svet …

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala