Glasniki katastrof

Milejše podnebje ne godi le tamkajšnji pestri skupnosti ljudi, ampak tudi različnemu rastju. Toda podobam do kosti sestradanih polarnih medvedov, ki jim taljenje ledu odžira lovišča, se ne pridružujejo fotografije lepo rejenih severnih jelenov. Dežne kaplje na snegu se namreč ob ohladitvi spremenijo v led s skorjo, skozi katero se težko prebijajo kopita severnih jelenov. Zime so čas stradanja, trpljenja in – umiranja. V posebno hudem pojavu skorjastega snega je populacija severnih jelenov v enem letu upadla za kar 70 odstotkov.

Žalostno dejstvo je opomin na podnebne spremembe, ki nas ne čakajo nekje v oddaljeni prihodnosti. Spremembe se dogajajo pred našimi očmi. Koralni grebeni umirajo v pretoplih morjih, orkanska neurja pustošijo po obalah tretjega in najrazvitejšega sveta, kraljevske plime in poplave utapljajo mesta, v vročini se topijo ceste in gorijo gozdovi, medtem ko suše ubijajo življenjske pogoje, živino in poljščine, ki se vse težje prebijajo na plano skozi razpokano prst …

Leto 2017 je bilo eno najhujših v zgodovini. Naravne katastrofe so odnesle več sto milijard in na tisoče življenj. Divjih severnih jelenov verjetno ne moremo rešiti, z natančnejšimi vremenskimi napovedmi pa lahko kupimo čas tistim, ki so odvisni od njihovih udomačenih sorodnikov. Sibirski pastirji so zaradi ledene skorje leta 2013 ostali brez 61.000 glav severnih jelenov. Če bi za pojav vedeli vnaprej, bi premaknili črede in se izognili katastrofi.

Živimo v času vremenskih ekstremov, ki po svetu sejejo katastrofe. Katastrofe, katerih uničujočim posledicam se je z ustreznimi napovedmi in predpripravo vsaj delno mogoče izogniti in rešiti ne le jelenov, temveč tudi ljudi.