Finančni svet je padel na glavo

Potem bi bil res narobe finančni svet. Vendar hočeš nočeš se zdaj dogaja prav to. Živimo namreč v času negativnih obrestnih mer, ki finančni svet in njegove zakonitosti obrača na glavo. Gre za svojevrsten absurd, nad katerim pravzaprav ni navdušen nihče. Ne komitenti, ki v obliki depozita denar posodijo banki in morajo za to še plačati, in ne banke.

Noro, zdaj mi obresti kredita krije banka!

Banke, ki posojajo denar, so posojilojemalcem pripravljene plačati, da si od njih lahko izposodijo denar. Marsikateri kreditojemalec namreč lahko le sanja o tem, da bi odplačevanje obresti najetega posojila prevzela banka, pri kateri najame posojilo.

V evropskih državah je najem posojila s spremenljivo obrestno mero sestavljen iz tako imenovanega euribora. To je obrestna mera, po kateri si banke med seboj posojajo denar, in bančnega pribitka. Če obrestna mera pade in postane negativna bolj, kot znaša sam bančni pribitek, pomeni, da obrestna mera na posojilo postane negativna. To pa v resnici pomeni, da se odplačevanja obresti dolga v višini negativnega posojila prevali na banko, saj banka odplačuje obresti za dolg komitentov, ki so pri njej najeli posojilo.

Sanjsko za posojilojemalce, nočna mora za varčevalce

Po drugi strani pa morajo varčevalci banki plačati za vezano vlogo/depozit, namesto da bi za privarčevani denar prejemali obresti. Majhna švicarska banka Alternative Bank Schweiz je, na primer, lani kot ena prvih evropskih bank vse svoje varčevalce obvestila, da bodo morali od začetka leta 2016 plačati za denar, ki ga imajo na računih. Komitenti, ki imajo na tej banki vezanih sto tisoč evrov, bodo morali v tem letu po novem plačati slabih 700 evrov na leto. In pri tem ne dobijo pripisanih nobenih obresti. Ni logično, kajne?

Dobra spodbuda ali pot do novega finančnega zloma

Negativne obrestne mere uveljavljajo centralne banke predvsem v času slabih gospodarskih razmer, da bi dodatno spodbudile gospodarstvo oziroma potrošnjo. Z znižanjem obrestne mere namreč spodbudijo potrošnike, da dvignejo svoj denar z bančnih računov in ga porabijo za nakupe. Ti nakupi nato spodbudijo povpraševanje in gospodarsko rast. Dodatno se strošek odplačevanja starih in najema novih kreditov znižuje, kar naj bi podjetja spodbudilo k širitvi poslovanja in posledično k višji gospodarski rasti. No, vsaj tako pravi teorija.

Čeprav so obrestne mere v Evropi že nekaj časa rekordno nizko oziroma so postale celo negativne, ne moremo ravno trditi, da si je evropsko gospodarstvo opomoglo. Prav nasprotno – po zatrjevanju številnih strokovnjakov naj bi tako bila tlakovana pot k novemu finančnemu zlomu.

Negativne obrestne mere vsaj še do leta 2018?

Pred kratkim je v anketi Bloomberga od 63 mednarodno uglednih ekonomistov večina menila, da bodo obrestne mere vztrajale do leta 2018 in da ne bodo vplivale na višino inflacije. Poudarili so, da negativne obrestne mere menda nimajo pomembnejšega vpliva na velika gospodarstva (izjema so le manjša gospodarstva, na primer Danska) in lahko povzročijo več škode kot prinesejo koristi.

Nizke obrestne mere namreč, vsaj na začetku, povzročijo prav nasproten učinek, kot si ga želijo centralni bankirji. Zaradi nižjih prihodkov varčevalcev se zmanjšuje potrošnja, ki je pred tem nastajala zaradi visokih obrestnih prihodkov. Precej škode pa lahko nastane zaradi poceni financiranja slabih projektov, saj imajo podjetja v času negativnih obrestnih mer močno znižane stroške financiranja, zato se spogledujejo s projekti ali naložbami, ki so precej manj privlačni ali bolj tvegani.

Klemen Furlan predsednik Društva finančnikov Slovenije in direktor Finančnih trgov, d. o. o.

Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.