Film o EU

V beli knjigi, ki jo bo v prihodnjih dneh predstavljal, je namreč napisan scenarij filma o Evropski uniji, ki ni niti najmanj romantičen in niti naključno nima »happy enda«. Evropsko unijo pretresajo za mnoge nenavadni, za nekatere pa (predvsem tiste, ki verjamejo, da se zgodovina ponavlja) logični in predvidljivi dogodki.

Po brexitu v Evropski uniji nikdar več ne bo tako, kot je nekoč bilo. Sploh pa ne bo idealno za tiste, za katere ima Juncker »posluh«. Pa poglejmo. V beli knjigi Juncker po izstopu Velike Britanije predlaga, da: 1. preostalih 27 članic EU nadaljuje dosedanje delo, 2. se EU posveti izključno enotnemu trgu, prostemu pretoku kapitala in dobrin, medtem ko posamezne države na drugih področjih delovanja pridobijo več pristojnosti, 3. se ustanovi tako imenovana koalicija voljnih, kar bi pomenilo, da se ob določenem vprašanju povežejo le države, ki se jih konkretno področje neposredno tiče – koalicija voljnih pomeni EU več hitrosti, 4. določa načelo »delati manj, a učinkoviteje«, 5. sledi smeri večje integracije na več področjih oziroma tako imenovane federalizacije, kar lahko pomeni, da se utrdi federalistično francosko-nemško jedro EU.

In kje je Slovenija? Dejstvo je, da je (za zdaj) v Evropski uniji, da ima evro in da smo z vstopom v Evropsko unijo veliko pridobili. A v novih okoliščinah v ospredje sili vprašanje, kaj kanemo izgubiti, če se pretresi nadaljujejo, in ali smo na scenarij bele knjige pripravljeni. Namreč, brez zamere, a sami ne preživimo. S slovensko valuto pa sploh ne. Zato bi bilo zelo modro, da bi naša politika namesto da troši energijo za sanjarjenje o srečanju Trump-Putin na slovenskih tleh, raje izdelala načrt za vzpostavljanje trdnih in trajnih povezav z državami, kot je, denimo, Nemčija, na katere bi se lahko oprla. Gospodarsko, politično, prijateljsko in predvsem valutno. In to ne glede na scenarij EU št. 1, 2, 3, 4 ali 5.