Eva Gostiša: Enotno zaščiteni patetnti? Znamka EU!

To velja, če ne obstajajo tretje osebe, ki proti takšni znamki ugovarjajo na podlagi svojih predhodnih pravic, ko lahko življenje nenadoma postane precej zapleteno, še zlasti če je prijavitelj svojo znamko EU lansiral na trg, ne da bi počakal na to, da se prijava znamke prelevi v registracijo. Podoben sistem, kot je znamka EU, je tudi sistem modela Skupnosti, ki prijaviteljem omogoča registracijo modela (torej videza izdelka) v vseh državah članicah EU.

Intelektualna lastnina se prodaja. Zelo dobro. Slovenci naj ne bi imeli radi ponaredkov ...

Oba sistema sta pri prijaviteljih iz EU in od drugod po svetu, zlasti v ZDA in na Kitajskem, zelo priljubljena. Podatki o številu prijav znamk EU v obdobju 2010–2017 kažejo, da je bilo v tem obdobju vloženih 956.000 novih prijav znamk EU, primerjava med letoma 2010 in 2017 pa kaže 49-odstotno rast. Na dan 1. 1. 2018 je bilo veljavnih več kot 1,2 milijona znamk EU. Številke glede modelov Skupnosti so podobne, v tem obdobju je bilo vloženih 203.000 prijav za 770.000 posameznih modelov, primerjava med letoma 2010 in 2017 pa kaže na 33,8-odstotno rast. Več kot 730.000 modelov Skupnosti je bilo registriranih na dan 1. 1. 2018 (vir: https://euipo.europa.eu, EUIPO Trade Mark Focus 2010 to 2017 Evolution in EUIPO Design Focus 2010 to 2017 Evolution).
Ena od držav članic, kjer veljata znamka EU in model Skupnosti, je (za zdaj še) tudi Združeno kraljestvo. Kmalu po objavi rezultatov referenduma v Združenem kraljestvu so se tako začela pojavljati ugibanja, kaj se bo s temi pravicami zgodilo, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, natančneje, ali bodo imetniki znamk EU in modelov Skupnosti izgubili svoje pravice ali bo kakorkoli poskrbljeno, da se bo varstvo nadaljevalo tudi po izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Kaj pa če sporazuma ne bo? Tudi v tem primeru se pod določenimi pogoji za Združeno kraljestvo predvideva kontinuiteta obstoječih znamk EU.

Kot je znano, se EU in Združeno kraljestvo trenutno pogajata o sporazumu o izstopu. V osnutku sporazuma, ki je bil objavljen 19. marca 2018, je predvidena ureditev na področju intelektualne lastnine, ki vnaša nekaj jasnosti glede tega, kako naj bi bile obravnavane znamke EU in modeli Skupnosti po brexitu in kaj se bo zgodilo v prehodnem obdobju, ki naj bi se izteklo 31. decembra 2020.
Osnutek sporazuma predvideva, da tistim imetnikom znamk EU oziroma modelov Skupnosti, ki bodo imeli podeljene pravice do konca prehodnega obdobja, ne bo treba teh pravic kakorkoli ponovno registrirati v Združenem kraljestvu, kar je za imetnike teh pravic ključno. Te pravice bodo avtomatično postale ali blagovne znamke Združenega kraljestva ali pa modeli Združenega kraljestva, pravice se bodo tako rekoč »klonirale«, pri čemer se bo kot datum prijave štel datum prijave znamke EU oziroma modela Skupnosti ali pa, kjer je bila uveljavljana prednostna pravica, njen datum. Zagotovljena naj bi bila tudi kontinuiteta mednarodno registriranih znamk in modelov, pri katerih je kot območje zaščite označena EU, čeprav mehanizem tu še ni dorečen. Zdi se torej, da če bo sporazum sklenjen, imetnikom teh pravic ni treba skrbeti, kaj se bo zgodilo z njimi po brexitu, in še manj, da bi zdaj na vrat na nos hiteli z npr. vložitvijo prijav znamk v Združenem kraljestvu, takšnih, kot jih imajo zdaj registrirane kot znamke EU, da se zavarujejo pred posledicami brexita in morebitno izgubo teh pravic.

Reuters

V osnutku sporazuma je nadalje predvideno, da imetnikom znamk EU in modelov Skupnosti za veljavnost teh pravic v Združenem kraljestvu ne bo treba plačati nobenih pristojbin in jim tudi ne bo treba vlagati nobenih vlog – pristojni organ bo pravice sam poiskal v registrih Evropskega urada za intelektualno lastnino (EUIPO), ravno tako od imetnikov pravic ne bo zahtevano, da imajo naslov za dopisovanje v Združenem kraljestvu (kar poenostavljeno povedano pomeni, da jim ne bo treba poiskati zastopnika za znamke ali modele pred uradom Združenega kraljestva za intelektualno lastnino za potrebe »kloniranja« pavic). Tekst osnutka sporazuma v tem delu še ni usklajen, je pa vlada Združenega kraljestva že oznanila, da ne namerava zaračunavati imetnikom pravic za tranzicijski postopek.

Ali veste, da je Argeta zaščitila njihov odtenek oranžne barvew in ga uporabljajo samo oni?

Drugače pa je predvidena ureditev za tiste znamke EU oziroma modele Skupnosti, ki ob izteku prehodnega obdobja še ne bodo registrirani. Njihovi prijavitelji bodo imeli po izteku prehodnega obdobja devet mesecev časa, da pri uradu Združenega kraljestva za intelektualno lastnino vložijo zahtevo za registracijo, pri čemer bo datum prijave oziroma prednostne pravice ostal tisti, kot ga je tem prijavam dodelil EUIPO. Tu torej je predvidena dodatna aktivnost prijaviteljev in roka, če bo sporazum sklenjen s takšno vsebino, ne gre zamuditi, saj je datum prijave oziroma prednostne pravice ključen.
Osnutek sporazuma se dotika tudi tako imenovanega neregistriranega modela Skupnosti, za katerega je predvideno, da bo njegov imetnik ipso iure postal imetnik izvršljive pravice v Združenem kraljestvu in mu bo zagotovljena enaka raven varstva, kot ga ima po Uredbi Sveta (ES) št. 6/200 o modelih Skupnosti, ravno tako pa tudi enako (še preostalo) obdobje zaščite, kot ga predvideva uredba v členu 11(1), to je preostalo obdobje, šteto od datuma, na katerega je bil videz izdelka prvič dostopen javnosti v EU (obdobje sicer traja tri leta od tega datuma).
V osnutku sporazuma je rešeno tudi vprašanje rabe znamke EU. Ta je po Uredbi (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije, poenostavljeno povedano, obvezna v obdobju petih let, sicer je znamka lahko razveljavljena. Osnutek sporazuma predvideva, da znamka ne bo razveljavljena zaradi neuporabe, če ta v obdobju do izteka prehodnega obdobja ni bila dana v uporabo na območju Združenega kraljestva. Oddahnejo si lahko tudi imetniki znamk z ugledom, saj se bo ugled, pridobljen na ravni EU, do izteka prehodnega obdobja upošteval tudi pri »klonirani« znamki in naprej po izteku prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu.

Reuters

Dogovor, ki rešuje vprašanja na načelni ravni, bo, če bo sklenjen s takšno vsebino, torej poskrbel za kontinuiteto pravic, ki uživajo enotno varstvo v EU. Podrobnosti pa še niso znane, kot na primer kakšni, če sploh, bodo stroški, ki bodo s tem povezani, in kako bodo zastavljeni administrativni postopki, na podlagi katerih se bodo pravice »klonirale«. Enako tudi ni jasno, kaj se bo zgodilo z znamkami EU, glede katerih bodo postopki pred EUIPO še tekli zaradi vloženega ugovora, v katerih mora vložnik ugovora dokazati uporabo svoje znamke, na kateri temelji ugovor.
Kaj pa če sporazuma ne bo? Iz napotkov vlade Združenega kraljestva sledi, da bodo za podeljene znamke EU in modele Skupnosti podeljene ekvivalentne pravice v Združenem kraljestvu, ki bodo stopile v veljavo z izstopom Združenega kraljestva iz EU. Ekvivalentne pravice bodo podeljene z minimalnim administrativnim bremenom, pri čemer se bodo njihovi imetniki lahko tudi odločili, da teh pravic ne pridobijo. Za prijave za pridobitev teh pravic pa je predvideno, da bodo morali prijavitelji svoje prijave ponovno vložiti v Združenem kraljestvu v roku devetih mesecev po izstopu iz EU, po pravilih postopka za registracijo teh pravic in ob plačilu pristojbin, vendar s priznanjem datuma prijave v EU. Za neregistrirane modele Skupnosti bo zagotovljena kontinuiteta s kreiranjem povsem nove pravice v zakonodaji Združenega kraljestva z enakimi karakteristikami kot jih ima neregistriran model Skupnosti. 
Zdi se, da usoda znamk EU in modelov Skupnosti ob izstopu Združenega kraljestva iz EU ni v celoti negotova in bo tako ali drugače zagotovljena njihova kontinuiteta v Združenem kraljestvu. Podjetjem, za katere je Združeno kraljestvo ključen ali pomemben trg, svetujemo, da spremljajo razvoj dogodkov in morda razmislijo o vložitvi prijave za registracijo znamke EU ali o registraciji modela Skupnosti zdaj, saj je precej verjetno, da bodo ti ob izteku prehodnega obdobja že podeljeni, vse pa seveda ob upoštevanju poslovne strategije podjetja, finančnih zmožnosti in ustrezne ravni previdnosti.

Eva Gostiša, partnerica v odvetniški pisarni Jadek & Pensa