Drobni tisk in prevarantska narava človeka

Kar je normalni tisk dal, to je drobni tisk vzel, je nekoč izjavil Tom Waits, ameriški glasbenik in igralec.
Fotografija: FOTO: Billion Photos / Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Billion Photos / Shutterstock

Ljudje smo od nekdaj faloti. Zgodovina človeštva je polna zgodb o majhnih in večjih prevarah, kar izvira iz plenilsko-tekmovalne narave človeka.

V nekaterih kulturah faloti uživajo celo spoštovanje velikega dela družbe, tipičen primer je nam dobro znani Balkan, kjer se »dobra« prevara razume celo kot vrlina, kot družbeno zaželena lastnost, kar verjetno izvira iz dolgoletne podrejenosti balkanskih narodov Turkom, ki jih je prisiljevala v to, da so si poskušali kakšne koncesije v odnosu do otomanskih vladarjev pridobiti z različnimi zvijačami in prevarami.

Problem je, da v tistih krajih še dandanes niso presegli te zastarele prevarantske miselnosti, vsi pa lahko vidimo, v kakšen družbeni razkroj in ekonomsko bedo jih je pripeljala.
osebni arhiv
osebni arhiv

Smo si pa ljudje od nekdaj želeli ravnati tudi moralno. Ker smo se zavedali, da smo v svoji plenilski naravi v bistvu neukročeni, neizpolnjeni, smo iskali kakršenkoli moralni kompas, ki bi nas naredil srečnejše, bolj uravnotežene, podobno, kot žejni išče vodo v puščavi.

V ta človeški moralni vakuum je od nekdaj vstopala religija, ki je človeka znala umiriti, ga usmeriti v iskanje srečnejšega življenja, čeprav v tem ni bila vselej najuspešnejša – še posebno tedaj ne, ko je svojim podanikom pridige agresivno vsiljevala. A ne glede na to moramo priznati, da, denimo, v srednji Evropi še vedno poskušamo živeti po etičnih zapovedih krščanstva, kar se kaže tudi v našem pravnem sistemu, ki je v marsičem izpeljanka teh krščanskih naukov.

Drobni tisk v pogodbah, na računih, naročilnicah, v obvestilih o izdelkih ipd. je tipičen primer prefinjene prevare ponudnika v odnosu do potrošnika. Njegov namen je povsem nedvoumen – v varno pogodbeno lupino skriti tista pravna določila, ki so za potrošnika manj ugodna in ki najmanj nevtralizirajo tista, ki so za potrošnika bolj ugodna. Po domače rečeno – ki potrošniku vzamejo tisto, o čemer je menil, da je že pridobil.


Primerov takega drobnega tiska mrgoli. Običajno se nanaša na vezanost pogodbenega razmerja na daljše obdobje, na različne izjave potrošnika, da ne bo uveljavljal reklamacijskih zahtevkov, na omejitve zavarovalnega kritja pri zavarovalnih pogodbah, na nalaganje dodatnih obveznosti potrošnikom, denimo v obliki plačevanja dodatnih stroškov in obresti, podajanja izjav, pošiljanja podatkov ipd.
osebni arhiv
osebni arhiv

Ponudniki pri drobnem tisku vselej igrajo na isto karto. Ker se zavedajo, da so oni tisti, ki imajo na voljo sredstva in pravno znanje za sestavo pogodbe, poskrbijo za to, da bodo te kar se le da zapletene, dolge in po možnosti za potrošnika nerazumljive.
Vse to pa na koncu začinijo še z miniaturnim tiskom, v katerega zavijejo vsa tista pravna določila, ki so za potrošnika manj ugodna. Pri tem upajo, da bo potrošnik izgubil potrpljenje in pogodbo podpisal, ne glede na to, ali jo bo razumel oziroma ali bo razumel vse njene dele.

In ta taktika zelo pogosto odlično deluje! V potrošniških pogodbenih razmerjih se tako oblikuje široka paleta po mnenju ponudnikov povsem legalnih pravnih poslov, ki pa so v svojem bistvu nezakoniti. Zakonodaja namreč jasno določa, da je drobni tisk na »temni strani« pogodbe, torej protipraven, kar bom dokazal v nadaljevanju.

Poglejmo si torej, kaj pravijo paragrafi. Zakon o varstvu potrošnikov govori o drobnem tisku v kontekstu pogodbenih pogojev.
Dvaindvajseti člen zakona določa, da pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil ta pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom. Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav. Pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi.

Triindvajseti člen istega zakona pa določa, da podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika. Če so pogodbeni pogoji do potrošnika nepošteni, so nični.

Za nadzor nad izvajanjem zakona skrbi Tržni inšpektorat Republike Slovenije (Tirs). Če ta ugotovi, da podjetje pri sklepanju pogodb s potrošniki uporablja nepoštene pogodbene pogoje, izda odločbo, s katero prepove prodajo blaga oziroma storitev do odprave pomanjkljivosti, podjetje pa se lahko kaznuje z globo med 3000 in 40.000 evri.


Zakon torej jasno določa, da mora biti za pošten, zakonit odnos med podjetjem in potrošnikom izpolnjenih več pogojev. Podjetje mora potrošnika na vsa pogodbena določila (tudi na tista v drobnem tisku) izrecno opozoriti. Ta morajo obenem biti jasna in razumljiva, prav tako do potrošnika ne smejo biti nepoštena.

Ker je pri uporabi drobnega tiska največkrat povsem jasno, da potrošnik nanj ni bil izrecno opozorjen (saj bi ta s tem izgubil svoj namen), poleg tega pa vsebina, ki je v njem zapisana, tudi ni poštena do potrošnika (večinoma mu namreč odvzema ali vsaj znatno zmanjšuje obseg pravic, ki jih je že pridobil v »normalnem« tisku, kar seveda ne moremo označiti za pošteno prakso), ima potrošnik možnost, da zoper ponudnika, ki mu je »vsilil« sporni drobni tisk, ukrepa najmanj tako, da ga na to opozori ter zahteva sklenitev pogodbe s poštenimi pogodbenimi pogoji in v določenih okoliščinah o tem obvesti tudi Tirs.

Ker so zagrožene kazni oziroma globe visoke, obstaja velika možnost, da bo po lastnem prepričanju »prebrisani« ponudnik svojo umetnino v obliki drobnega tiska kaj hitro umaknil iz svoje ponudbe.

Več iz rubrike

Komentarji: