DIALOG: Bodo matere in dekleta hvaležne?

KLEMEN GROŠELJ (KG): Glede na to, da je bil ključni argument za zamrznitev in opustitev splošne vojaške obveznosti njena družbena nesprejemljivost, kar se je kazalo tako v javnem mnenju kot v izogibanju mladih služenju v vojaških vrstah, ali menite, da je danes splošna vojaška obveznost postala družbeno sprejemljiva in predvsem, da bo država sposobna mlade prepričati v tovrstno služenje? Po moji oceni je navdušenje med mladimi za služenje bistveno manjše, kot se zdi, predvsem pa se ne odraža v aktualnem javnem mnenju.

KAREL ERJAVEC (KE): Časi se spreminjajo, danes skoraj 60 odstotkov državljanov podpira našo idejo.

Govorimo o modernem usposabljanju, ki bi trajalo največ tri mesece. Mladi fantje bi pridobili osnovne veščine preživetja in orientacije v naravi, ravnanja z orožjem, izboljšali bi psihofizično kondicijo, razvili čut za solidarnost in timsko delo, naučili bi se reda in discipline, ne nazadnje pa bi razvili pozitiven odnos do države.

Pa ne samo zaradi spremenjenih varnostnih in družbenih okoliščin, danes so mladi odtujeni in vojska bi jim na neki način povrnila občutek socialne povezanosti. Ne strinjam se, da je bila stara splošna vojaška obveznost družbeno nesprejemljiva, to je pretežka beseda. Služenje vojaškega roka pač ni bilo najbolj priljubljeno, takratni sistem je postal preživet, varnostne razmere v soseščini in svetu so bile ugodne, obenem pa je Slovenija zaradi pridruževanja Natu sledila smernicam o oblikovanju profesionalne vojske, kar je pripeljalo do odprave klasičnega naborništva. Danes govorimo o modernem usposabljanju, ki bi trajalo največ tri mesece, s tem da profesionalne vojske ne bi opustili. Mladi fantje bi tako pridobili osnovne veščine preživetja in orientacije v naravi, ravnanja z orožjem, izboljšali bi psihofizično kondicijo, razvili čut za solidarnost in timsko delo, naučili bi se reda in discipline, ne nazadnje pa bi razvili pozitiven odnos do države. Po naši oceni bi se obveznega služenja vojaškega roka udeležilo okoli 70 odstotkov vpoklicanih, kar bi s socialnega vidika dolgoročno pozitivno vplivalo na vse.

KG: Ali bo vnovična uvedba splošne vojaške obveznosti omejena le na moški del populacije ali bo vključevala tudi ženski del, kot je to urejeno v drugih evropskih državah, na primer na Švedskem? Od tega je namreč odvisno, kolikšna bo letna kohorta oziroma kontingent nabornikov in kasneje število rezervistov, za katere bo treba zagotoviti ustrezne bivalne razmere, opremo, oborožitev in tudi materialne rezerve.

KE: Vnovična uvedba splošne vojaške obveznosti bi bila namenjena moški populaciji, dekleta pa bi se vanjo vključevala prostovoljno. Služenje vojaškega roka bi lahko potekalo v več fazah, recimo dva meseca poleti in en mesec pozimi, možnih je več variant. Prav zato smo to razpravo začeli dovolj zgodaj, da preverimo vse vidike, preden bi po volitvah to zapisali v koalicijsko pogodbo. Jasno je, da je naša vojska podhranjena, da potrebujemo reorganizacijo, in to se nam zdi eden od primernih načinov, da vojsko približamo ljudem, mlade navdušimo za morebiten vojaški poklic in civilno zaščito, hkrati pa okrepimo sistem zaščite in reševanja.

KG: Ali vidite vojaško obveznost kot dopolnilo ali kot nadomestilo poklicnega popolnjevanja in kako bo vojska v stanju, v kakršnem je, predvsem pri številu nižjih častnikov in podčastnikov, ki bi bili ključni nosilci usposabljanja obveznikov, to izvedla?

KE: Kot že rečeno, vojaško obveznost vidimo kot dopolnilo poklicne vojske, vsekakor pa ti mladi ne bi bili del naših zmogljivosti za Nato. Kot rezervisti bi bili lahko vpoklicani le ob naravnih nesrečah in ob novih varnostnih izzivih, kot so podnebne spremembe in množične migracije, ki postajajo naša nova realnost, saj se bomo z njimi srečevali še desetletja. Izhajali smo tudi iz tradicije, saj smo imeli zelo pozitivno izkušnjo s teritorialno obrambo in njeno veliko vlogo pri osamosvajanju Slovenije. Glede na to, da imamo že danes premalo poklicnih vojakov in rezervistov, računamo, da se bo kakšen mlad fant več odločil nadaljevati kariero prav v vojski.

KG: Kako bo proračun pokril vse izdatke, povezane s tem? Dejstvo je, da splošna vojaška obveznost, ne glede na to, ali gre za dopolnjevanje ali nadomeščanje sistema popolnjevanja vojske, prinaša precejšnje dodatne izdatke, pri čemer imamo na področju obrambe že danes velike finančne težave.

Splošna vojaška obveznost je ena od možnosti popolnjevanja oboroženih sil, toda glede na stopnjo ogroženosti Slovenije in njeno vpetost v mednarodne varnostne mehanizme ponovna uvedba trenutno ni nujna, predvsem pa slovenski obrambni sistem tega prehoda brez pretresov ni zmožen izvesti.

KE: Strinjam se, da je slovenska vojska finančno močno podhranjena, kar ni prav. Danes ima skoraj za polovico manjši proračun kot v času mojega ministrovanja na Morsu, varnostni izzivi pa so vsak dan večji, zato moramo ta trend obrniti. Imamo stabilno gospodarsko rast, in če bo vsako leto približno triodstotna, me ne skrbi, da tega ne bi zmogli, sploh pa stroški usposabljanja ne bi bili tako visoki, kot govorijo nekateri. Vsekakor pa moramo povečati obrambne izdatke ter sistem postaviti na novo, velike rezerve recimo vidim v civilnem delu ministrstva za obrambo, in prav zato smo tudi odprli to javno debato.

KG: Za kaj naj bi se ti obvezniki usposabljali in katere naloge naj bi opravljali kot rezervisti? Ali je zanje predvideno samo opravljanje vojaških obveznosti ali tudi obveznosti v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, nalog civilne obrambe, podpore delovanja državnih organov (logistična pomoč ob begunskem valu in podobno)?

KE: Glede na dejstvo, da profesionalno vojsko imamo in je ne ukinjamo, bi bil večji del usposabljanja namenjen prav nalogam civilne obrambe, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, seveda pa bi nabornike opremili z osnovnim vojaškim znanjem. V vojašnici v Bohinjski Beli bi se recimo lahko usposabljali tudi za reševanje v gorah, enako na Pokljuki. Čas nam to narekuje, potrebujemo odgovor na nove globalne varnostne izzive, in navsezadnje, če se malo pošalim, matere in dekleta nam bodo hvaležne.