Delničarje zanima le eno

Začetek tedna je bil za nekatere prav kisel. Pa ne toliko zaradi kislega vremena ali poletnega časa kislih kumaric, ampak zaradi negotovosti. Uprava nekega slovenskega podjetja je delničarje s cmokom v grlu seznanila z večmilijonsko izgubo; ti so ji žogico vrnili z napovedjo odločanja o njihovi razrešnici. Usodi. Vzrok?
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Ni bilo želenih donosov pa tudi odgovora na vprašanje, kdaj jih lahko pričakujejo, ne. To ni nekakšna drama, bolj »business as usual«. Ricardo Hausmann je v Financah spomnil na ameriškega zagovornika liberalnega kapitalizma, Miltona Friedmana, ki je dejal, da »podjetje najema delavce in kupuje druge vire z namenom, da kar najbolj poveča dobičke tistih, ki so dali denar. In da je podjetje družbeno odgovorno, da povečuje dobiček, pri čemer je vsak drug cilj, ki ne koristi neposredno delničarjem, le še eden od izkrivljajočih davkov.« V redu, tako posel deluje.

Kaj bi se zgodilo, če bi misel na delničarje postavili v drugi plan?

A kaj, če vse skupaj obrnemo na glavo? Recimo tako, kot je na glavo obrnila splošni pogled na sveto in vsemogočno redno (!) zaposlitev naša sogovornica, ki je kolegici Katji Svenšek dejala, da je ne grabi panika pred izgubo službe, ampak da se prav panično boji, da bi ji nekdo rekel, da mora vsak dan v redno službo, se tam ob osmih »štempljati« in nujno presedeti osem ur. No, zato poglejmo tudi na nujnost ugajanja ali uklanjanja delničarjem z drugega, na glavo obrnjenega zornega kota. Recimo, kaj bi se zgodilo, če bi misel na delničarje postavili v drugi plan ali kar v kot? Vemo namreč, da delničarji vstopajo in izstopajo v podjetja z bolj ali manj dobrimi nameni in ostanejo v podjetju, hja, dokler imajo od tega koristi. Vemo tudi, da se ne ozirajo na dolgoročno blaginjo ali vprašanje preživetja podjetja, kaj šele na počutje zaposlenih; da o družinski tradiciji ali čustvih, vezanih na podjetje, sploh ne govorimo.

Delničarje zanima (legitimno) le eno. Zato morda postavljam provokativno (okej, rekli boste bolj neumno, a tudi prav) vprašanje: zakaj bi v rokavicah sploh delali z njimi, če pa bi osredotočenost na razvoj, blaginjo zaposlenih, spoštovanje strank, podizvajalcev in dobaviteljev lahko prinesla bolj polnokrvno in odpornejše podjetje, predvsem pa zelo velike koristi. Za vse, tudi delničarje. In kaj menite vi? Bo šel Friedman v pozabo?


Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala

Več iz rubrike