Davek na robota. Ste za?

Pred desetimi leti sem v blogu RTV ob dopinški aferi naše vrhunske atletinje zapisala: »Če smo se pri profesionalnem športu osredotočili na nešportne cilje, kot so denar, prestiž, slava, tehnološki dosežki, lahko športnikom z lahkoto rečemo kar roboti. A sprašujem se, zakaj torej ne bi imeli tekmovanja kar pravih robotov. Zdaj se to sicer zdi kot futurizem, jutri bo morda realnost.«
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Ni preteklo veliko vode, ko je ta znanstvena fantastika udarila v naš vsakdan. Roboti so na pohodu. In sejejo (tudi) strah. Zakaj? Ker se še predobro zavedamo, da družba ni pripravljena na izzive prihodnosti, v kateri bodo v prihodnjih dvajsetih letih zaradi robotizacije lahko izgubili veliko delovnih mest – študiji sta leta 2013 Frey in Osbourne zapisala, da naj bi jih robotizacija v ZDA pogoltnila kar polovico, v Nemčiji več kot 18 milijonov.

Sicer – roko na srce – so roboti odličen dokaz razvoja, aplikativnih raziskav, za katere v Sloveniji še vedno premalo vlagamo in ki imajo vedno a priori pozitivno konotacijo, saj jih poganja človeška domišljija in večna želja, da bi nam bi bilo v življenju laže in bolje. A ta želja nas je privedla tako daleč, da živimo v znanstvenofantastičnih filmih in nas je postalo strah.

Carsten Brzeski, glavni ekonomist v nemški banki ING-DiBa, je kolegici Simoni Drevenšek povedal resnico: »V vsakem tehnološkem napredku so zmagovalci in poraženci«. A kdo so eni in kdo so drugi? Lahko bodo poraženci res tudi športniki. In če bodo roboti lahko zamenjali naše junake, za katere stiskamo pesti, potem lahko zamenjajo tudi mene, tebe, vas. So torej veliki (strašljivi) časnikarski naslovi, kakršen je tudi naš »Nam bodo roboti ukradli delovna mesta?« alarm, da se zbudimo? Gotovo. Saj razvoj poteka s svetlobno hitrostjo in naša prihodnost je odvisna od tega, kako se bomo novi stvarnosti prilagodili. Se še spomnite, da tehnologijo razvijamo zato, da bi nam bilo laže in bolje?

Torej, če hočemo izpolnjevati ta cilj, je pred nami čas za tehten in globok razmislek, saj ne želimo družbe, v kateri bo več kot zdaj ljudi brez službe in na robu preživetja. Kajti, pozor!, to bi bil zelo dober povod za revolucijo in rušenje ustaljenega družbenega reda. Tega pa si gospodarstvo gotovo ne želi. Zato morda v razmislek: boste pripravljeni plačevati davek na robota? Množica brezposlenih bo od nečesa morala živeti. In tu se spet postavi aktualno vprašanje univerzalnega temeljnega dohodka. Ta bo preprečil ali pa vsaj za nekaj časa odmaknil revolucijo svetovnih razsežnosti, ki bo zrušila stari in na povsem novih temeljih zgradila nov družbeni red. In tudi razmerja moči.

 

Več iz te teme:

Več iz rubrike