Cankar v stripu. Jupi!

Ipad, seveda. Pisalo je nekako takole: »NV… ?« Recimo, da sem iz tega razbrala, »kako naj pa jaz to vem?« ali nekaj temu podobnega. Čez sekundo se je začel neustavljiv tok izmenjave sporočil, po nekaj desetih pa se je tablica našla. Se ve, kje. Pri navihanem enajstletniku. A izmenjava sporočil se je nadaljevala, čeprav sta mlada akterja sedela vsak v svoji sobi, minuto hoda drug do drugega. Vsakdo od njiju je gledal v svoj računalnik, imel ob sebi zvezke in knjige ter seveda nepogrešljivo napravo, s katero sta upravljala iskalno akcijo.

Že nekaj časa v različnih vlogah opazujem, kaj vse nam sporočajo mladi, kaj nam kažejo kot odsev časa, družbenih sprememb in veliko dinamike, ki jo tudi zaradi komunikacijskega in tehnološkega napredka srkajo in poganjajo v vsakdan. Brez strahu, kot ga imamo morda do marsičesa novega, starejši in z veliko raziskovalne radovednosti. Ta v življenju še posebno šteje. Tista neokrnjena, otroško pristna. Pogosto se vprašam, koliko mlade v resnici razumemo v vseh njihovih dojemanjih sodobnega sveta. Še posebno tehnološkega. Da ne bo narobe razumljeno: hojo ali tek iz sobe v sobo (in še kje) močno podpiram. Zdrav življenjski slog in športna aktivnost sta nekaj, v kar Slovenci verjamemo, in vem, da tudi mladi to razumejo in uresničujejo. Razumejo tudi, da odnosi (tisti pristni, človeški) še kako štejejo. Ne le brezžična komunikacija. Včasih jih je treba na to morda malo spomniti, jih spodbuditi. Dati pozornost v pravem trenutku in jim prisluhniti malo drugače. Predvsem pa jim zaupati. Kajti zmorejo in znajo veliko. Mladi znanstveniki, nagrajenci številnih mednarodnih tekmovanj, od logike, matematike, tehnike, fizike … do umetnosti. Odlični športniki, glasbeniki, kreativni, umetniški ustvarjalci. Mladi podjetniki, start-upovci, inovatorji, prostovoljci, družbeno aktivni mladi. Vsako leto jih je več. Tudi tistih iz ranljivih skupin, ki v znanju najdejo svojo pot. Mladi iščejo in ustvarjajo svoje poti, drugačne, kakršnih smo bili vajeni mi. Ne le doma, tudi v tujini. Ta jim je neprimerno bliže, kot je bila nam, saj jim komunikacije, tehnologija, znanje jezikov in njihova prodornost omogočajo, da je svet vedno z njimi. Soustvarjajo »kroženje možganov« in iščejo svoje poti osebnega in profesionalnega razvoja. A obenem jim moramo omogočiti, da imajo priložnosti tu, doma. Še posebno takrat, ko želijo svoja znanja in izkušnje spet deliti z nami. Vse to je njihov »zeitgeist«.

In kaj ima z vsem tem razmišljanjem Cankar? Letos mineva 140 let od rojstva velikega literata, čez dve leti bomo zaznamovali stoletnico njegove smrti. Tri predelave in stripovske interpretacije Cankarjevih del in njegovega življenja bodo mladi lahko doživljali v svojem generacijskem duhu in pogledu. Prepričana sem, da jih bodo v takšni obliki z veseljem brali. Pa tudi napisali kakšno črtico.

Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.