Buržuji z izbranim okusom

Vreme je služilo bolj kot kdaj prej, prijateljski duh tudi. Ljudje so počivali. Čutilo se je, da za politiko, napetosti in sovražnosti nimajo ne časa ne volje. Kot zastave je velo veselje. Slovenski srednji razred, ki ga v članku Kaj sploh je srednji razred? analizira kolega Karel Lipnik, je spet optimistično zrl v prihodnost. Zakaj le ne bi, ko pa so mu sosedje Hrvati pripravili pravi raj na Zemlji. Vzdolž obmorske ceste od Savudrije do Pulja so v dobrem letu zgradili niz turističnih naselij, ki že na prvi pogled razkrivajo, da so namenjena sodobnim buržujem, a so bila – izjemoma – med minulimi prazniki zaradi sprejemljivih cen dosegljiva tudi za slovenski srednji razred. Delavce, uradnike, učitelje ipd.

Ti so vsak dan ob srečanjih na terasah s pogledom na morje ugotavljali, kako so nas Hrvati v turistični ponudbi prehiteli »po levi in po desni«, in se spraševali, zakaj tak turistični preboj ni uspel nam, nekoč najbolj naprednim Jugoslovanom. Kleč je v tem, da so Hrvati ne le poslušali, temveč tudi (u)slišali zahteve svojih turističnih »tarč«, tistih, ki bi jih radi zvabili v svoje turistično nedrje. In ne, to ni slovenski srednji razred. Ta je le dober promotor hrvaških turističnih storitev. Hrvati si očitno najbolj želijo privabiti severnoevropske turiste, Skandinavce, Dance, Nemce ipd., z elitističnim okusom in buržoaznimi zahtevami, predvsem pa z zelo malo tolerance do pomanjkljive turistične ponudbe. Nemcem in drugim severnjakom pač ni več do morja in do kamnitih apartmajev s skromnim postsocialističnim interierjem. Morje jim pomeni le še lepo kuliso, bivalni prostor pa izkušnjo, doživetje. Tako so poslušni, pametni in podjetni Hrvati zavihali rokave, zvišali plače deficitarnim turističnim delavcem, saj je finančna injekcija (še vedno) najboljše zagotovilo za angažiran kader, in začeli graditi turistična obmorska naselja po zadnjih (turističnih) modnih trendih. Glamping v vinogradih, mobilna hišica na pečini, šotor na plaži ...

Seveda je tudi Slovencem prelep ambient prijal. Luksuza se vsakdo hitro navadi, a kaj ko je bil čas za uživanje rajskih sadov skrbno odmerjen. No, vsaj po prvomajskih (nižjih) cenah, kajti novi sezonski ceniki razkrivajo povsem drugačno cenovno politiko hrvaškega morskega raja. To ni čudno, saj so severnjaški buržuji že na vidiku. Pridejo kmalu. In ne pridejo le z izbranim okusom, temveč tudi z bistveno globljimi žepi, kot jih ima prvomajsko razpoloženi slovenski srednji razred, ki po zadnjih podatkih svojo moč meri z mesečnimi prihodki med 800 in 1400 evrov neto. In poleti, ko se bomo odločali, kam na poletne počitnice, se ne smemo omejiti na vprašanje, kako bi spet doživeli svoj prvomajski raj, ampak predvsem, kako bi ga svetovnim buržujem pričarali tudi na naših tleh ...