Božičnica in FED
Priznam, da sem pri tem vedno zadnja. A minulo sredo je bilo drugače. Uvodnik je bil napisan že popoldne. V njem sem omenila božičnice in zapisala, da bi morali pri razumevanju izplačil nagrad delavcem obrniti (miselno) ploščo in se vprašati: Za koga so v resnici te nagrade? Mar res (samo) za zaposlene?
Ko sem že mislila, da se bom prepustila ležernosti sredinega večera, je ob 20.33 priletel SMS. Poslal ga je Luka Gubo, finančni analitik, ki piše za Svet kapitala: »Na mejlu imaš prvi odziv na odločitev ameriške centralne banke.« Ker se mi zdi uganka o FED zelo zanimiva, saj ta včasih igra pravo ruleto, sem se odločila, da bom sredin večer spet spremenila v bitko s časom. Citiram kolega, ki je zapisal tole: »Ameriška centralna banka je po pričakovanjih zvišala temeljno obrestno mero na razpon med 0,5 in 0,75 odstotka, kar je šele drugi dvig v zadnjem desetletju. Kot vzroka so v banki navedli stabilen trg dela in višjo gospodarsko aktivnost.
Borze so se na potezo FED odzvale negativno, vendar brez večjih pretresov. Desetčlanski komite ene najpomembnejših finančnih institucij na svetu sicer tudi v prihodnosti napoveduje zategovanje pasu z višanjem obrestnih mer, in sicer na 1,5 odstotka. Tveganja zaradi fiskalne politike (oziroma novega predsednika) niso neposredno omenjali v zapisniku, vendar se je Janet Yellen na konferenci dotaknila tudi tega, češ da je fiskalna politika eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na njihove odločitve. Za investitorje bi tak dogodek moral biti relativno nepomemben, saj so ga borzni trgovci in analitiki že nekaj časa pričakovali.«
Torej, ameriška centralna banka, kot sem zapisala pred tedni, res ni pokvarila zabave pred velikim resničnostnim šovom vseh časov, bo pa zdaj verjetno poskušala ublažiti (morebitne negativne) učinke Donalda Trumpa.
In če pustim FED ob strani in se vseeno za hip vrnem k zelo pričakovanim božičnicam: menim, da so nagrade, kot je božičnica, največja nagrada ne zaposlenim, temveč delodajalcem. Kajti z nagradami bodo delodajalci pridobili veliko več, kot bodo dali. Dobili bodo lojalnega in zavzetega zaposlenega, družba pa končno čoln, v katerem bodo z enako vnemo veslali vsi. V isto smer. Za boljši jutri.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj