Borzni komentar: Centralne banke zopet v ekspanzivni denarni politiki

Kapitalski trgi bodo v prihodnjih mesecih vse bolj odvisni od delovanja centralnih bank, ki so pred tem čakale na razplet trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko na nedavnem srečanju skupine G20. Ameriška centralna banka (Fed) je že pred premirjem med ZDA in Kitajsko na svojem junijskem zasedanju zaradi stopnjevanja trgovinske vojne napovedala, da je pripravljena znižati obrestno mero. Pričakuje se, da naj bi Fed do konca leta obrestno mero znižala vsaj dvakrat, in kapitalski trgi čakajo, da Fed opravi domačo nalogo. Tudi ECB je nakazala možnost znižanja obrestne mere, a če se razmere ne bodo izboljšale, je možno tudi novo kvantitativno sproščanje ali nov krog odkupovanja obveznic.

ECB se na julijskem zasedanju ni odločila za znižanje obrestne mere (pričakuje se znižanje za 10 bazičnih točk), čeprav je Nemčija poročala o močnem upadu julijskega proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev, tj. na 43,1 (analitiki so pričakovali 45,2), kar je najnižja vrednost v zadnjih sedmih letih. Nemčija tako plačuje visoko ceno zaradi upočasnjevanja svetovne trgovine in predvsem zaradi trgovinskih trenj med ZDA in Kitajsko. Razlog za tako velik upad nemškega proizvodnega indeksa je predvsem avtomobilska industrija, ki se bori z zmanjšanjem prodaje na kitajskih tleh in seveda s prehodom s proizvodnje vozil z motorji z notranjim izgorevanjem na proizvodnjo električnih vozil.

Ob tem, ko je pozornost trgov toliko uprta v delovanje centralnih bank, se odlično razpleta zgodba s sezono objave poslovnih rezultatov. Še pred objavami rezultatov so analitiki za ameriška podjetja v indeksu S&P 500 napovedovali še eno negativno četrtletno rast dobičkov. Predvidevali so, da bodo v drugem četrtletju zaznali 2,8-odstotno zmanjšanje dobička. Po objavi rezultatov dobre tretjine podjetij so ugotovili 3-odstotno rast dobička in 3,7-odstotno rast prihodkov. Torej so podjetja z rezultati presegla pričakovanja, in sicer za 1,5 odstotka glede rasti prihodkov in za 4,7 odstotka glede rasti dobička. S tem potrjujejo, da imajo delniške naložbe še naprej podporo za nadaljnjo rast.

V sklopu centralnih bank je presenetila turška centralna banka, ki je močno znižala obrestno mero, tj. za 425 bazičnih točk, na 19,75 odstotka. Veliko zaslug za to znižanje je imel seveda predsednik Erdogan, ki je dva tedna pred odločitvijo centralne banke zamenjal vodilnega bankirja in napovedal, da tako visoka obrestna mera duši domače gospodarstvo. Tako se Erdoganovo vpletanje v vodenje centralne banke v Turčiji še ni končalo.

Ob tako močnem rezu se poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo s turško liro, ki bo zopet lahko hitro izgubila vrednost, saj mnogi analitiki niso pričakovali tako velikega reza obrestne mere. Vseeno ostaja turški kapitalski trg izjemno zanimiv po vrednotenjih sploh turških bank, ki glede na prihodnji kazalnik čistega dobička (P/E = 4,7) in večkratnik knjigovodske vrednosti (P/B = 0,5) kotirajo s 40-odstotnim diskontom v primerjavi z bankami z razvijajočih se trgov. Glavna težava ostaja rast slabih kreditov, ki pa se bodo začeli zmanjševati z znižanjem obrestne mere, večjo kreditno aktivnostjo in zagonom gospodarstva.


Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d. in upravlja podsklade ALTA GOODS, ALTA ENERGY, ALTA INFRASTRUCTURE, ALTA TURKEY in ALTA INDIA.
Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe ALTA SKLADI d.d., avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
Avtor ni lastnik v prispevku omenjenih delnic. ALTA Skladi d.d. in z njo povezane osebe so lahko lastnice omenjenih delnic.
Druge informacije so dostopne na spletnem naslovu: https://www.alta.si