Boljši jutri? Grmada gori, morska gladina pa dva metra višja!

Nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher je ne glede na mnoge sporne politične nazore v nečem vsekakor imela prav. Že leta 1988 je pred skupščino Združenih narodov pravilno napovedala, da bo v 21. stoletju na političnem dnevnem redu okolje izpodrinilo vse druge teme.

In res, le dve desetletji kasneje bomo jeseni na newyorškem podnebnem vrhu Združenih narodov zagotovo slišali, da so podnebne spremembe večja nevarnost, ki preti človeštvu, kot je brexit za Evropo ali trgovinska vojna za gospodarstvo. Če zveni pretirano, potem samo za hip pomislite, da smo se še »včeraj« zbujali v nov dan poleti ob sončnih žarkih, jeseni v megli in pozimi v snegu.

Danes ni več tako.

Danes smo žrtve nepopravljive škode, ki nam jo povzročajo vročinski valovi, močen veter, poplave, ledeni žled ali udari strel in podobne vremenske ujme! Narava nam je pokazala zobe. Vrača nam udarec, ki ga presneto dobro občutimo in resnici na ljubo v vsakdanjem življenju težko premagujemo.

Še pred dvajsetimi leti se je zdel vroč poletni dan pri 27 ali 28 stopinjah Celzija, dandanes o vročinskem valu govorimo šele pri 32 stopinjah, ki se čez dan zlahka povzpnejo do 36 ali celo 38 stopinj. Planet se nesporno ogreva in Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), ki že tri desetletja svari pred katastrofalnimi podnebnimi spremembami v 21. stoletju, je v svojem zadnjem poročilu o ceni podnebnih sprememb kot eno najbolj problematičnih vprašanj izpostavil dvigovanje morske gladine.

Kot zapiše kolegica Simona Drevenšek v članku Ameriške obale ogroža morje, naj bi se morska gladina do leta 2100 dvignila za 98 centimetrov ali po nekaterih bolj črnih scenarijih celo za 238 centimetrov. To je za več kot dva metra! Veste, kaj to pomeni?

Za predstavo morda ilustracija, ki pove več kot beseda »katastrofa«. Pod vodo bi izginilo 1,79 milijona kvadratnih kilometrov površine in vprašanje je, ali bi se sploh še lahko sprehajali po ulicah Londona, New Yorka, Šanghaja ...

Ali drugače: če je sirska begunska kriza povzročila približno milijon beguncev, ki so prišli v Evropo, bi jih zaradi dviga gladine morja prišlo 200-krat več.

Torej, besede Jamesa Lovelocka v knjigi Težavna pot v prihodnost morda le niso izkrivljene, ko je zapisal, da »podnebno krizo zdaj čutimo, kot čuti toploto na stopalih obsojenec na srednjeveški grmadi, kjer se ogenj še ni povsem razplamtel, a že napoveduje grozljive bolečine …«.

Ukrepajmo tukaj in zdaj. Vsi.