Bogastvo je v posedovanju in dobrih občutkih

Bode v oči. Naslov članka kolega Klemna Koširja vzbuja mešane občutke. Obdavčimo bogataše! Prav, pa jih dajmo. A kje naj jih iščemo? Kje naj jih najdemo? Kdo sploh so »bogataši«? Kdo so v resnici tisti, ki imajo »več«? In: koliko »več« je zares »več«? Ko slišim besedo »bogataš«, se mi naša družba v resnici zelo zasmili.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Tako provincialno in nazadnjaško deluje, ko razglablja o bogastvu; skoraj tako, kot ko govori o slavi in slavnih. Zvezdah in zvezdništvu. Mar se res lahko slovenska pop pevka z nekaj sto gosti na koncertu postavi ob bok Rolling Stonesom? Se mar lahko slovenski »bogataš« res lahko primerja z Billom Gatesom?! Dvakrat ne. No, morda vas moja primerjava spravlja v neustavljiv smeh, morda ste ogorčeni zaradi lahkotnosti primerjave …

Prav. A takšen odziv bi vseeno bolje razumela, če bi živeli v obdobju pred globalizacijo. Namreč, pavšalno zgražanje nad bogastvom se mi ne zdi le destruktivno, ampak tudi izraz popolne dvojne morale. Vsak bi imel več, a bi v kali zatrl vsakogar, ki to hoče, zmore ali bog ne daj, to tudi pove. In zanimivo: lestvice najbolj branih knjig minulega časa so razkrile, da je bila v sam vrh uvrščena knjiga Charlesa Duhigga z naslovom Pametnejši, hitrejši, boljši. To morda nakazuje, da si vendarle tudi Slovenci prizadevamo za bogastvo v vseh pomenih te besede. In da, tudi mi imamo pravico do enakih apetitov po uspehih, gmotnem stanju, zvezdništvu, slavi ali vplivu ter moči kot naši sodobniki onkraj meja in oceanov. Znanja in moči imamo dovolj. Sanj tudi. Le miselnost moramo spremeniti.

Za začetek o tem, kakšna družba hočemo biti - sledilci ali protagonisti, hlapci ali vladarji, bomo delali zase ali za nekoga drugega ter ali se bomo znali povezati ali bomo tako kot vinarji razdrobljeni. Namreč, kar 27.000 vinogradnikov premoremo v Sloveniji, a kaj, ko jih je le približno 20 usmerjenih v izvoz, in ti dobro vedo, kako neusmiljena je velika tujina do majhnih. Torej, je to velika škoda, saj je moč (beri: uspeh in posledično bogastvo) posameznika odvisna od moči vseh, ki bi se morali združiti v privlačno blagovno znamko »Made in Slovenia«. A morda ima naš mladi sogovornik Jure Aleksejev prav. Na vprašanje, kako bi on dosegel večje povezovanje in sodelovanje med Slovenci, je odgovoril logično: »Pa zakaj vendarle govorite o sodelovanju, ko pa je posel že po definiciji tekma?!« In ja, prav ima, a pametnejši, hitrejši in boljši in bogatejši od nas vedo, da morajo biti tekmovalni kot krvoločne zveri s tujimi trgi in tujimi korporacijami, ne pa s sosedi in prijatelji.

Več iz te teme:

Več iz rubrike