Bodimo Indiana Jones

Petra Kovič
Pustimo egalitarnost kot največjega zaviralca razvoja za seboj, nagradimo uspeh in najbolj uspešne in premaknimo svojo proaktivnost na najvišjo raven. Foto Voranc Vogel

Se spomnite prizora iz filma Indiana Jones in zadnji križarski pohod, v katerem mora Jones tvegati in stopiti na nevidni most prek globokega kanjona? Ne more naprej in ne more nazaj.

Približno tako se zdi nam, ko pogledamo širšo sliko globalnega ekonomskega dogajanja. Dejstvo, ki nam preprečuje korak naprej, pa tudi nazaj, je velika negotovost. Nimamo pojma, v kakšnem okolju smo se znašli, saj ne vemo, ali res stopamo po poti daljše dobe ohlajanja svetovnega gospodarstva ali je to trenutna nestabilnost. Ne le v naši medijski hiši, tudi v večini svetovnih medijskih hiš pišemo iz tedna v teden diametralno nasprotujoče si analize.

V enem članku je mogoče razbrati optimizem, češ da je trenutna nestabilnosti le začasna motnja, v drugem pesimizem, saj napovedujejo krizo apokaliptičnih razsežnosti. A v tem krasnem novem svetu (beri: kaosu) resnici na ljubo ne moremo prezreti, kakor je na enem od poslovnih dogodkov dejal prvi mož NLB Blaž Brodnjak, kako grozljivo dolgo Britanci v mlačni vodi kuhajo žabo brexit in nimajo pojma, kaj bi sploh sami s seboj, in kakšne čivke objavlja naš najbolj slavni zet v ZDA, kako daleč od naših oči peša Kitajska in kako žalostno stagnirata Italija in Nemčija, s tako rekoč ničelno gospodarsko rastjo. Vsakomur je jasno, da bo vse našteto vplivalo na mednarodne finančne tokove in pri nas na huda nihanja naročniških knjig. Strah ni povsem neupravičen. Žal.

Naš moto mora biti proaktivnost, saj reaktivnost tako kot heroin povzroča odvisnost in smrt, poleg tega nas napeljuje k ukvarjanju s stvarmi, ki so se že zgodile; mi pa se moramo za preboj ukvarjati s stvarmi, ki šele prihajajo.


A ta strah nas lahko ohromi ali spodbudi. Podžge. Res, zakaj ne bi obrnili plošče? Začnimo znova. Drugače. Znotraj nas samih.

Razgibajmo in poživimo notranji trg. Pretegnimo roke in v naročje povabimo najboljše talente. Igrajmo (se), kajti če se igraš in želiš zmagati, ne smeš izpustiti vajeti, se prepustiti okoliščinam. Sploh pa se ne smeš ozirati na druge. Prevzeti je treba igro, saj je odzivanje na zunanje okoliščine enosmerna vozovnica v zakotno vas poražencev. Naš moto mora biti proaktivnost, saj reaktivnost tako kot heroin povzroča odvisnost in smrt, poleg tega nas napeljuje k ukvarjanju s stvarmi, ki so se že zgodile; mi pa se moramo za preboj ukvarjati s stvarmi, ki šele prihajajo.

Zatorej, znebimo se okovov globalnih okoliščin in zadihajmo. Postanimo ambiciozni, kakor je v sredo na dogodku z naslovom Pogled 2020 dejal Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, in pustimo egalitarnost kot največjega zaviralca razvoja za seboj, nagradimo uspeh in najbolj uspešne in premaknimo svojo proaktivnost na najvišjo raven. Pa četudi z odločnim korakom v neznano, kjer zagotovo, tako kot v filmu izpred tridesetih let, obstaja nevidni most v boljšo prihodnost. A le, če ste si pripravljeni prihodnost vzeti zase.
Več iz rubrike