Bi vi zaznali cunami?

Da bi jih zanesljivo zaznali in opozorili ljudi, preden udarijo ob kopno, morajo biti občutljivi senzorji tlaka nameščeni okoli 6.000 metrov pod gladino oceana. Kako to, da vsemogoča tehnologija v teh primerih še vedno zataji?
Težava je v tem, da je treba podatke prenesti do postaje na površini oceana, kjer se prenesejo na satelit in nato v center za zgodnje opozarjanje. Prenašanje podatkov po globinah vode se izkaže za zelo težavno: zvočni valovi, ki so edinstveni v tem, da lahko potujejo na dolge razdalje, v vodi odmevajo in se medsebojno izničujejo, kar ogroža natančnost zaznave informacij za živa bitja. No, ne za delfine. Te živali lahko prepoznajo klice v oddaljenosti do 25 kilometrov, kar dokazuje, da lahko kljub zahtevnemu mediju za komunikacijo natančno obdelujejo zvočne informacije.


Primerov, ko je narava inteligentnejša od človeka, je nešteto. Zofija Mazej Kukovič, upokojena podjetnica in nekdanja ministrica, je v prispevku na naslednji strani dejala: »Na svet kot celoto danes gledam z zaskrbljenostjo. Vse bolj postaja ostro. Grobo ločimo med dobrim in slabim, ljudje postajamo sužnji hitrosti in tehničnih zmožnosti. Občutki, s katerimi smo se rodili, niso zaželeni in zato izginjajo. Intuicija, različne vrste emocij in naravnih potreb, vse, kar so živali in rastline obdržale – ta senzibilnost pri ljudeh izginja. Opazovanje, kako se narava spreminja, na kaj je občutljiva, kako drevesa med seboj sodelujejo, to so stvari, ki jih moraš doživeti. Učiti se od narave, od organizacije mravelj in mravljišča, ki izvrstno deluje, je nekaj, česar ne vidiš v knjigah, to moraš doživeti v naravi. Več bi se morali učiti iz naravnih habitatov, to smo z velikimi mesti zanemarili. Odkrivamo znova toplo vodo, čeprav nas narava lahko nauči vsega.«