Apel politiki: Ne smemo dovoliti, da gre kriza v nič
Odgovornost vlade je, da državna sredstva – poleg instantne likvidnostne pomoči podjetjem – zagotovijo prehod v družbeno odgovoren ekonomski model.
Odpri galerijo
Prenos delnic in deležev na zaposlene se lahko uredi po ameriškem ESOP modelu, ki je z 14 milijoni delavci v ZDA in 7000 podjetij verjetno najbolj standardiziran model na svetu.
Kriza je preplet nevarnosti in priložnosti. Philip Mirowski, priznani ekonomski zgodovinar, je po Veliki Recesiji napisal knjigo o tem, kako je svet z neoliberalnimi orodji pokušal odpraviti krizo neoliberalizma. To je bila zamujena priložnost.
Še naprej živimo v svetu napihnjenih vrednosti finančnega sektorja in podhranjenega realnega gospodarstva, torej državnega in privatnega sektorja. Covid-19 je razgalil ekonomskega cesarja. Podjetja so iz danes na jutri izgubila likvidnost, delavci so odpuščeni, na čakanju, ali pa še naprej delajo v visoko tveganih razmerah. Samozaposleni, najbolj fleksibilna oblika delavcev, so ostali brez denarja, da pokrijejo prispevke, najemnine, v nekaterih primerih celo hrano.
Ukrepi naše vlade so ad hoc. Svetle točke predlogov hitro pogoltne tema nekaterih pomanjkljivosti detajlov, detajli, ki pa močno vplivajo na življenje številnih slovenskih državljanov. Najkrajše ne bodo potegnili lastniki podjetij, ti imajo dovolj prihrankov, da ne bodo resno ogroženi. Drugače seveda velja za tiho večino, ki živa iz meseca v mesec.
Vračanje v pred-krizno ne pride v poštev. Odgovornost vlade slovenskih državljanom je, da državna sredstva – poleg instantne likvidnostne pomoči podjetjem – zagotovijo prehod v družbeno odgovoren ekonomski model.
Ena ideja, ki jo obujajo vlade, npr. Nemška in Avstrijska, je povečanje državnega lastništva v gospodarstvu. Ideja je do neke mere smiselna (kar nam precej jasno govori tudi trenutna kriza), predvsem če govorimo o strateški infrastrukturi in nekaterih javnih dobrinah ter storitvah.
Drugače je seveda v primeru sektorja majhnih in srednje velikih podjetij, ki na ravni EU zaposlujejo približno 65% vsega delovno aktivnega prebivalstva. Pretiranega državnega vpliva tam verjetno ne bi bili najbolj veseli. Kaj je smiselna alternativa? Lastništvo zaposlenih.
Del svoje pomoči naj država nameni za vzpostavljanje lastništva zaposlenih. Prenos delnic in deležev na zaposlene se lahko uredi po ameriškem ESOP modelu, ki je z 14 milijoni delavci v ZDA in 7000 podjetij verjetno najbolj standardiziran model na svetu.
Na kratko, ESOP je oblika lastništva zaposlenih preko posebne pravne osebe oziroma sklada, v katerem se vzpostavi notranji trg za delnice. Notranji trg lastništvo ohranja med zaposlenimi tudi z menjanjem generacij delavcev v podjetju. Na Inštitutu smo prilagodili Ameriški ESOP tako, da ga je mogoče vzpostaviti v slovenskih podjetjih.
SID banka je že napovedala poceni kredite slovenskih podjetjem. Določen odstotek posojila bi lahko dobil za ta namen ustanovljeni ESOP sklad, ki bi sredstva prenesel na podjetje v zameno za novo izdane delnice ali deleže podjetja. Ti lastniški deleži bi se prenesli na »začasni« račun na ESOP skladu, zaposleni pa bi dobili vrednost na svoje individualne račune postopoma, proporcionalno z odplačanim dolgom.
Drug vir je nepovratna državna pomoč (subvencije, davčne olajšave, odkup terjatev), ki se lahko uporabi na enak način: Del subvencije se prelije v odkup delnic, ki grejo na ESOP sklad. Pri davčnih olajšavah in odkupu terjatev znesek pomoči predstavlja vrednost delnic oziroma deležev, ki jih mora podjetje prenesti na ESOP sklad.
Tudi podjetja v državni lasti dobivajo denar, ki bi ga prav tako bilo smiselno usmeriti v vzpostavitev delnega lastništva zaposlenih (predvsem pri tistih podjetjih, ki so že v vrsti za privatizacijo). Tako bi zmanjšali odstotek državnega lastništva, ki je trenutno med višjimi v EU in v primeru privatizacije zagotovili, da lokalno odgovorni interes ostane zasidran v lastniški strukturi podjetja.
Koronavirus kriza predstavlja edinstveno priložnost za strukturne spremembe v smer lastništva zaposlenih. Taka strategija bi dala prednost vsem vodilnim delavcem in menedžerjem, katerih prizadevanja bodo ponovno zagnala produktivni del gospodarstva.
Pristop predstavlja alternativo kriznim ukrepom zadnjih deset let, ki so usmerili javna sredstva v reševanje vrednosti za borzne špekulante. Sistemsko in dolgoročno lastništvo zaposlenih bi okrepilo sodelovanje in so-odgovornost, dve ključna in povezana elementa, ki sta nujna za povrnitev ekonomske vitalnosti v luči potencialne katastrofe.
Še naprej živimo v svetu napihnjenih vrednosti finančnega sektorja in podhranjenega realnega gospodarstva, torej državnega in privatnega sektorja. Covid-19 je razgalil ekonomskega cesarja. Podjetja so iz danes na jutri izgubila likvidnost, delavci so odpuščeni, na čakanju, ali pa še naprej delajo v visoko tveganih razmerah. Samozaposleni, najbolj fleksibilna oblika delavcev, so ostali brez denarja, da pokrijejo prispevke, najemnine, v nekaterih primerih celo hrano.
Ukrepi naše vlade so ad hoc. Svetle točke predlogov hitro pogoltne tema nekaterih pomanjkljivosti detajlov, detajli, ki pa močno vplivajo na življenje številnih slovenskih državljanov. Najkrajše ne bodo potegnili lastniki podjetij, ti imajo dovolj prihrankov, da ne bodo resno ogroženi. Drugače seveda velja za tiho večino, ki živa iz meseca v mesec.
Vračanje v pred-krizno ne pride v poštev. Odgovornost vlade slovenskih državljanom je, da državna sredstva – poleg instantne likvidnostne pomoči podjetjem – zagotovijo prehod v družbeno odgovoren ekonomski model.
Ena ideja, ki jo obujajo vlade, npr. Nemška in Avstrijska, je povečanje državnega lastništva v gospodarstvu. Ideja je do neke mere smiselna (kar nam precej jasno govori tudi trenutna kriza), predvsem če govorimo o strateški infrastrukturi in nekaterih javnih dobrinah ter storitvah.
Drugače je seveda v primeru sektorja majhnih in srednje velikih podjetij, ki na ravni EU zaposlujejo približno 65% vsega delovno aktivnega prebivalstva. Pretiranega državnega vpliva tam verjetno ne bi bili najbolj veseli. Kaj je smiselna alternativa? Lastništvo zaposlenih.
Razlogov, zakaj je smiselno, da država spodbuja lastništvo zaposlenih ne manjka:
• Lastništvo zaposlenih je nagrada za zaposlene in menedžerje, ki bodo, s pomočjo finančne pomoči, ponovno zagnali podjetja (in skupaj gospodarstva kot celote).
• Lastništvo zaposlenih je motivacija za delavce. Zaposlenim omogoča neposreden interes za preživetje njihovega podjetja in motivacijo za uspešen izhod iz krize.
• Podjetja v lasti zaposlenih so bolj odporna na gospodarske krize kot običajna podjetja. Uživajo višje stopnje preživetja in večjo stabilnosti zaposlitve.
• Lastništvo zaposlenih običajno poveča produktivnost podjetij.
• Lastništvo zaposlenih zasidra lastništvo podjetij v lokalnih skupnostih, pri krajanih-delavcih. MSP so temelj slovenskega gospodarstva, zato mora slovenska vlada najti način, kako jih v pogojih globalnega pretoka kapitala zaščititi.
• Lastništvo zaposlenih je način širjenja in poglabljanja oblik demokracije in demokratične kulture s pozitivnimi eksternalijami.
• Vsako leto se približno 450.000 MSP v Evropi znajde v težavah zaradi prenosa lastništva na naslednje generacije. Tudi v Sloveniji lastniki podjetij ne načrtujejo prenosa lastništva in vodenja, ki ima lahko velike negativne posledice. ESOP-ji v ZDA se najpogosteje uporabljajo kot izhodna strategija, ameriški kongres pa je ESOP označil za "najbolj stroškovno učinkovito sredstvo lastnikov in podjetij, ki omogočajo prehod na poslovanje".
• Lastništvo zaposlenih vodi do decentralizacije lastništva kapitala in je dober instrument za zmanjšanje ekonomske neenakosti brez povečevanja državne redistribucije.
• Lastništvo zaposlenih je nagrada za zaposlene in menedžerje, ki bodo, s pomočjo finančne pomoči, ponovno zagnali podjetja (in skupaj gospodarstva kot celote).
• Lastništvo zaposlenih je motivacija za delavce. Zaposlenim omogoča neposreden interes za preživetje njihovega podjetja in motivacijo za uspešen izhod iz krize.
• Podjetja v lasti zaposlenih so bolj odporna na gospodarske krize kot običajna podjetja. Uživajo višje stopnje preživetja in večjo stabilnosti zaposlitve.
• Lastništvo zaposlenih običajno poveča produktivnost podjetij.
• Lastništvo zaposlenih zasidra lastništvo podjetij v lokalnih skupnostih, pri krajanih-delavcih. MSP so temelj slovenskega gospodarstva, zato mora slovenska vlada najti način, kako jih v pogojih globalnega pretoka kapitala zaščititi.
• Lastništvo zaposlenih je način širjenja in poglabljanja oblik demokracije in demokratične kulture s pozitivnimi eksternalijami.
• Vsako leto se približno 450.000 MSP v Evropi znajde v težavah zaradi prenosa lastništva na naslednje generacije. Tudi v Sloveniji lastniki podjetij ne načrtujejo prenosa lastništva in vodenja, ki ima lahko velike negativne posledice. ESOP-ji v ZDA se najpogosteje uporabljajo kot izhodna strategija, ameriški kongres pa je ESOP označil za "najbolj stroškovno učinkovito sredstvo lastnikov in podjetij, ki omogočajo prehod na poslovanje".
• Lastništvo zaposlenih vodi do decentralizacije lastništva kapitala in je dober instrument za zmanjšanje ekonomske neenakosti brez povečevanja državne redistribucije.
Del svoje pomoči naj država nameni za vzpostavljanje lastništva zaposlenih. Prenos delnic in deležev na zaposlene se lahko uredi po ameriškem ESOP modelu, ki je z 14 milijoni delavci v ZDA in 7000 podjetij verjetno najbolj standardiziran model na svetu.
Na kratko, ESOP je oblika lastništva zaposlenih preko posebne pravne osebe oziroma sklada, v katerem se vzpostavi notranji trg za delnice. Notranji trg lastništvo ohranja med zaposlenimi tudi z menjanjem generacij delavcev v podjetju. Na Inštitutu smo prilagodili Ameriški ESOP tako, da ga je mogoče vzpostaviti v slovenskih podjetjih.
SID banka je že napovedala poceni kredite slovenskih podjetjem. Določen odstotek posojila bi lahko dobil za ta namen ustanovljeni ESOP sklad, ki bi sredstva prenesel na podjetje v zameno za novo izdane delnice ali deleže podjetja. Ti lastniški deleži bi se prenesli na »začasni« račun na ESOP skladu, zaposleni pa bi dobili vrednost na svoje individualne račune postopoma, proporcionalno z odplačanim dolgom.
Drug vir je nepovratna državna pomoč (subvencije, davčne olajšave, odkup terjatev), ki se lahko uporabi na enak način: Del subvencije se prelije v odkup delnic, ki grejo na ESOP sklad. Pri davčnih olajšavah in odkupu terjatev znesek pomoči predstavlja vrednost delnic oziroma deležev, ki jih mora podjetje prenesti na ESOP sklad.
Tudi podjetja v državni lasti dobivajo denar, ki bi ga prav tako bilo smiselno usmeriti v vzpostavitev delnega lastništva zaposlenih (predvsem pri tistih podjetjih, ki so že v vrsti za privatizacijo). Tako bi zmanjšali odstotek državnega lastništva, ki je trenutno med višjimi v EU in v primeru privatizacije zagotovili, da lokalno odgovorni interes ostane zasidran v lastniški strukturi podjetja.
Koronavirus kriza predstavlja edinstveno priložnost za strukturne spremembe v smer lastništva zaposlenih. Taka strategija bi dala prednost vsem vodilnim delavcem in menedžerjem, katerih prizadevanja bodo ponovno zagnala produktivni del gospodarstva.
Pristop predstavlja alternativo kriznim ukrepom zadnjih deset let, ki so usmerili javna sredstva v reševanje vrednosti za borzne špekulante. Sistemsko in dolgoročno lastništvo zaposlenih bi okrepilo sodelovanje in so-odgovornost, dve ključna in povezana elementa, ki sta nujna za povrnitev ekonomske vitalnosti v luči potencialne katastrofe.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
