3 knjige, ki bi jih moral(!) prebrati vsak vodja
Odlične knjige, ki odpirajo nova obzorja v razumevanju vodenja, sestavljanja ekipe in oblikovanju idej za naslednje korake.
Odpri galerijo
V zadnjem letu veliko časa, pozornosti in energije usmerjam v lastno izobraževanje na področju vodenja podjetja. Čeprav zadnje desetletje zadovoljno in izpopolnjeno hodim po samostojni podjetniški poti, je želja po rasti velika.
Pred dobrim letom sem v svojo jutranjo rutino vključila branje literature, ki mi običajno ob večerih, ko so misli polne in utrujene, ne paše. Letos sem prebrala nekaj odličnih knjig, ki so mi odprle nova obzorja v razumevanju vodenja in iz katerih danes, ko sem v procesu sestavljanja ekipe, črpam navdih, znanje in ideje za naslednje korake. Danes predstavljam tri knjige, ki jih imam na dosegu roke, na delovni mizi v moji domači pisarni, in jih odprem praktično vsak dan.
Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekatera podjetja dobra in zakaj le peščici podjetij uspe, da iz dobrih postanejo odlična? Jim Collins in njegova ekipa so pet let raziskovali štiridesetletno delovanje 26 podjetij. Med njimi je bilo 11 takšnih, ki so jih uvrstili med odlična podjetja. V raziskavi so ugotavljali, zakaj v enakem obdobju na istih trgih ostalih 15 dobrih podjetij ni dosegalo podobnih rezultatov.
Ugotovili so, da je pri prehodu iz dobrih v odlična podjetja večina vodij prišla na položaj predsednika uprave znotraj podjetja, torej da so bili trenutni predsedniki uprave v podjetju na nižjih položajih zaposleni že prej. Pri prehodu v odlična podjetja ni bilo posebej zastavljene dolgoročne strategije, nanj prav tako ni odločilno vplival razvoj tehnologije (pri tem naj dodam, da je knjiga prvič izšla leta 2001). Odličnih podjetij niso vodili direktorji, ki so se želeli medijsko izpostavljati (še več, večina je bila medijsko sramežljiva), običajno niso imeli velikih in sijočih imen, sloganov, dogodkov za predstavitve novih izdelkov ali storitev.
Ena najpomembnejših ugotovitev procesa, ki ga je Jim Collins po opravljeni raziskavi vključil v to kultno knjigo, je njegov Flywheel model, ki vključuje tri ključne stopnje prehoda podjetij iz dobrih med odlična:
1. disciplinirane ljudi: ta del tvorijo vodje, ki svojo veličino gradijo na paradoksalni mešanici med osebno ponižnostjo in strokovno voljo ter oblikovanjem ekipe, pri čemer je pomembno, da se najprej prave ljudi postavi na prava mesta v podjetju, iz podjetja »odstrani« tiste, ki vanj ne sodijo, šele nato se ljudi začne usmerjati v želeno pot.
2. disciplinirana ideja: ta del se začne s soočanjem z brutalnimi dejstvi in iskanjem Collinsonovega koncepta ježa (hedgehog concept), ki temelji na iskanju enostavnosti znotraj treh krogov: kje leži naša strast, v čem smo lahko najboljši na svetu in kaj poganja naš poslovni motor.
3. disciplinirano delovanje: ta del sestavlja kultura discipline, ki jo Collins opiše kot: »Če imamo disciplinirane ljudi, ne potrebujemo hierarhije. Če imamo disciplinirane ideje, ne potrebujemo birokracije. Če imamo disciplinirano delovanje, ne potrebujemo pretiranega nadzora.« Drugi del zadnje stopnje je v iskanju pravih tehnoloških pospeševalnikov, ki podjetjem pomagajo presegati mejo med dobrim in odličnim.
Na življenje lahko gledaš kot na igranje igre. Lahko si osredotočen na cilj in igraš igro, ki ima konec, lahko pa se osredotočiš na igro, ki nima konca in v kateri je glavni namen nenehno, neskončno igranje. Ljudje smo navajeni, da si moramo v življenju in pri delu postaviti cilje. S tem pa si omejimo polje kreativnosti, razmišljanja, iskanja novih poti, inovacij in uživanja na sami poti.
Igra brez konca je skrivnostna, nedorečena in v njej vsak igralec sproti postavlja pravila. V zadnjem letu smo se kolektivno naučili, kako pomembno je, da znamo biti prilagodljivi in spretni v prilagajanju novim razmeam. Vodje, ki bodo osvojili igranje iger brez konca, bodo sposobni graditi močnejša, bolj inovativna in navdihujoča podjetja in organizacije.
Iger v svoji avtobiografiji opisuje svojo življenjsko in delovno pot, ki ga je vodila do mesta generalnega direktorja Walt Disney Company. Podjetje je vodil od leta 2005 do 2020, v času, ko se je moralo prilagajati novim poslovnim realnostim, razvoju tehnologije in vzponu močnih konkurenčnih podjetij. V petnajstih letih vodenja podjetja je Iger uspešno izvedel prevzem konkurenčnih podjetij kot so Pixar, Marvel, Lucasfilm in 21st Centrury Fox. Odprl je tudi Shanghai Disneyland in se le nekaj tednov po upokojitvi vrnil in novemu vodstvu pomagal v prvih tednih pandemije.
Knjiga opisuje Igerja kot vodjo, ki svoje odločitve sprejema po 8 ključnih principih vodenja, ki se v knjigi prepletajo v navdihujoč vpogled v sodobnega vodjo. Principi vključujejo optimizem, pogum, osredotočenost, odločnost, radovednost, pravičnost, premišljenost in integriteto. Robert Iger je v svojo avtobiografijo vpletel številne izkušnje in modrosti, ki lahko pridejo prav vsakemu vodji na poti grajenja odličnega podjetja, ki uživa v igranju iger brez konca.
PREBERITE TUDI:
Pred dobrim letom sem v svojo jutranjo rutino vključila branje literature, ki mi običajno ob večerih, ko so misli polne in utrujene, ne paše. Letos sem prebrala nekaj odličnih knjig, ki so mi odprle nova obzorja v razumevanju vodenja in iz katerih danes, ko sem v procesu sestavljanja ekipe, črpam navdih, znanje in ideje za naslednje korake. Danes predstavljam tri knjige, ki jih imam na dosegu roke, na delovni mizi v moji domači pisarni, in jih odprem praktično vsak dan.
1. Jim Collins: Good to great
Ste se kdaj vprašali, zakaj so nekatera podjetja dobra in zakaj le peščici podjetij uspe, da iz dobrih postanejo odlična? Jim Collins in njegova ekipa so pet let raziskovali štiridesetletno delovanje 26 podjetij. Med njimi je bilo 11 takšnih, ki so jih uvrstili med odlična podjetja. V raziskavi so ugotavljali, zakaj v enakem obdobju na istih trgih ostalih 15 dobrih podjetij ni dosegalo podobnih rezultatov.
Ugotovili so, da je pri prehodu iz dobrih v odlična podjetja večina vodij prišla na položaj predsednika uprave znotraj podjetja, torej da so bili trenutni predsedniki uprave v podjetju na nižjih položajih zaposleni že prej. Pri prehodu v odlična podjetja ni bilo posebej zastavljene dolgoročne strategije, nanj prav tako ni odločilno vplival razvoj tehnologije (pri tem naj dodam, da je knjiga prvič izšla leta 2001). Odličnih podjetij niso vodili direktorji, ki so se želeli medijsko izpostavljati (še več, večina je bila medijsko sramežljiva), običajno niso imeli velikih in sijočih imen, sloganov, dogodkov za predstavitve novih izdelkov ali storitev.
Vodje, ki bodo osvojili igranje iger brez konca, bodo sposobni graditi močnejša, bolj inovativna in navdihujoča podjetja.
Ena najpomembnejših ugotovitev procesa, ki ga je Jim Collins po opravljeni raziskavi vključil v to kultno knjigo, je njegov Flywheel model, ki vključuje tri ključne stopnje prehoda podjetij iz dobrih med odlična:
1. disciplinirane ljudi: ta del tvorijo vodje, ki svojo veličino gradijo na paradoksalni mešanici med osebno ponižnostjo in strokovno voljo ter oblikovanjem ekipe, pri čemer je pomembno, da se najprej prave ljudi postavi na prava mesta v podjetju, iz podjetja »odstrani« tiste, ki vanj ne sodijo, šele nato se ljudi začne usmerjati v želeno pot.
2. disciplinirana ideja: ta del se začne s soočanjem z brutalnimi dejstvi in iskanjem Collinsonovega koncepta ježa (hedgehog concept), ki temelji na iskanju enostavnosti znotraj treh krogov: kje leži naša strast, v čem smo lahko najboljši na svetu in kaj poganja naš poslovni motor.
3. disciplinirano delovanje: ta del sestavlja kultura discipline, ki jo Collins opiše kot: »Če imamo disciplinirane ljudi, ne potrebujemo hierarhije. Če imamo disciplinirane ideje, ne potrebujemo birokracije. Če imamo disciplinirano delovanje, ne potrebujemo pretiranega nadzora.« Drugi del zadnje stopnje je v iskanju pravih tehnoloških pospeševalnikov, ki podjetjem pomagajo presegati mejo med dobrim in odličnim.
2. James P. Carse: Finite and Infinite Games
Na življenje lahko gledaš kot na igranje igre. Lahko si osredotočen na cilj in igraš igro, ki ima konec, lahko pa se osredotočiš na igro, ki nima konca in v kateri je glavni namen nenehno, neskončno igranje. Ljudje smo navajeni, da si moramo v življenju in pri delu postaviti cilje. S tem pa si omejimo polje kreativnosti, razmišljanja, iskanja novih poti, inovacij in uživanja na sami poti.
Igra brez konca je skrivnostna, nedorečena in v njej vsak igralec sproti postavlja pravila. V zadnjem letu smo se kolektivno naučili, kako pomembno je, da znamo biti prilagodljivi in spretni v prilagajanju novim razmeam. Vodje, ki bodo osvojili igranje iger brez konca, bodo sposobni graditi močnejša, bolj inovativna in navdihujoča podjetja in organizacije.
3. Robert Iger: The Ride Of A Lifetime
Iger v svoji avtobiografiji opisuje svojo življenjsko in delovno pot, ki ga je vodila do mesta generalnega direktorja Walt Disney Company. Podjetje je vodil od leta 2005 do 2020, v času, ko se je moralo prilagajati novim poslovnim realnostim, razvoju tehnologije in vzponu močnih konkurenčnih podjetij. V petnajstih letih vodenja podjetja je Iger uspešno izvedel prevzem konkurenčnih podjetij kot so Pixar, Marvel, Lucasfilm in 21st Centrury Fox. Odprl je tudi Shanghai Disneyland in se le nekaj tednov po upokojitvi vrnil in novemu vodstvu pomagal v prvih tednih pandemije.
Če imamo disciplinirane ljudi, ne potrebujemo hierarhije. Če imamo disciplinirane ideje, ne potrebujemo birokracije. Če imamo disciplinirano delovanje, ne potrebujemo pretiranega nadzora.
Knjiga opisuje Igerja kot vodjo, ki svoje odločitve sprejema po 8 ključnih principih vodenja, ki se v knjigi prepletajo v navdihujoč vpogled v sodobnega vodjo. Principi vključujejo optimizem, pogum, osredotočenost, odločnost, radovednost, pravičnost, premišljenost in integriteto. Robert Iger je v svojo avtobiografijo vpletel številne izkušnje in modrosti, ki lahko pridejo prav vsakemu vodji na poti grajenja odličnega podjetja, ki uživa v igranju iger brez konca.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj