Žena vam priznava, da ste sicer dober kuhar, da pa ste odpovedali kot človek, mož, oče, in družinski financer. Imate torej skromno petinsko  podporo vaše partnerice. Kako se bo končala takšna zveza? Klavrno, kajpada!

Ali pa si predstavljajte, da ste direktor podjetja z dvajset zaposlenimi.

Štirje izmed njih vas še podpirajo, medtem, ko ostalih šestnajst meni, da ste slej ko prej nemoralen, nekompetenten, slab pogajalec in slab vodja. Da enostavno niste usposobljeni za vodenje podjetja. Kakšna bi bila usoda takšnega direktorovanja? Čedalje slabši odnosi, delo pod prisilo, nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, neizbežne rdeče številke in odhod zaposlenih bi podjetje postopno pripeljalo v stečaj.

Road to hell!

Tudi v politiki ni nič drugače.



Če odmislimo trde diktatorske režime, kot so Belorusija, Venezuela, Mjanmar in podobne žalostne zgodbe, v katerih so voditelji sami sebi namen, vsako vlado, ki ne uživa večinske podpore ljudstva čaka podobna stečajna usoda. Matematika je namreč tu neizprosna.

Take zgodbe se lahko končajo samo z odstopom, s predčasnimi volitvami ali s porazom na naslednjih volitvah. Gre samo za vprašanje časa.  

V demokraciji imamo, ne glede na njene številne »mane« in pomanjkljivosti, državljani v rokah vsaj to moč, da nepriljubljene voditelje vsake štiri leta zamenjamo in jim damo vedeti, da svojega izpita iz področja biti dober narodni pater familias – niso opravili.

Stranka, ki jo vodi premier beleži, ne glede na razlike, ki se pojavljajo v različnih javnomnenjskih anketah, takole čez palec že dolga leta približno 20% podporo.

Površen izračun bi pomenil, da jo podpira vsak peti volivec, a je to pretirano, saj je treba upoštevati še vsaj 30% neopredeljenih oz. tistih, ki jih politika in volitve enostavno ne zanimajo. Dejansko torej vlado podpira približno vsak deseti volivec. To je res zelo malo.   

Se potem čudimo, zakaj se številni proti epidemični ukrepi, ki si jih praviloma nekonsistentno izmišljuje vlada, med ljudmi ne primejo?

Kakšno možnost ima mož, ki ima 20 odstotno podporo svoje žene in otrok, da družino prepriča, da bodo počitnice v toplicah najboljši način preživljanja poletja za vse skupaj? Minimalno seveda.

Ker družina moža ne »obrajta«, so na neuspeh obsojeni tudi številni njegovi predlogi in ideje. Taka družina lahko funkcionira le tako, da se mož odloči za prisilo, diktaturo. To pa dobro vemo kam vodi. Nikamor.          

Na enem izmed spletnih portalov je bilo te dni mogoče prebrati, da več kot 60% obiskovalcev tega portala meni, da se najnovejši »lockdown« ne bo prijel, saj bodo ljudje zaradi tega, ker se jim je vladna nekompetentnost že precej priskutila, le-tega enostavno ignorirali – ne glede na predpisane globe in druge grožnje.

Politika je v državah, kot je Slovenija, specifična v tem smislu, da zaradi sistema predstavniške demokracije omogoča relativno dolgo vladanje ljudem, ki so v resnici že zdavnaj izgubili zaupanje javnosti v svoje delovanje, kar lahko najbolj tipično vidimo v primeru stranke SMC, ki je tako rekoč razpadla, a imajo njeni člani še vedno tako politično moč, ki omogoča (sicer zelo šibko) politično preživetje aktualni vladi.

A več kot očitno je, da vladnih gospodov in gospa, ne glede na to, da jim ustavni red za zdaj še omogoča vladanje, velika večina Slovencev in Slovenk ne mara (več).

Pri vsakem od politikov, ki je ohranil še vsaj minimum človečnosti in samorefleksije, bi to moralo pomeniti samo eno – da je namreč napočil znak za odhod.

Predstavljajte si moža, ki ga je žena zapustila, ker ga enostavno ni več prenašala, pa ji še vedno teži, telefonari in pošilja SMS-e. Ponižujoče, kajne?

A tu je treba opozoriti še na eno lastnost politikov, ki jo sicer sami iz meni nerazumljivega razloga razumejo kot vrlino. Namreč na to, da se radi pohvalijo, da imajo trdo kožo.

A dajmo najprej definirati to trdo kožo. Trdo kožo ima direktor, ki se z multinacionalko na Japonskem  dogovori za pogoje več milijonskega posla, ki so zelo v korist podjetja, ki ga vodi. Trdo kožo ima survivor Bear Grills, ki se v tropskem gozdu spopada s kačami in krokodili.

Trdo kožo ima medicinska sestra, ki že leto dni neumorno oskrbuje COVID-19 bolnike.  

Če pa se politiki, ki imajo 10% ali v najboljšem primeru 20% podporo ljudstva sklicujejo na trdo kožo v tem smislu, da so gluhi za pripombe in pritožbe 80% ali 90% tistih, ki menijo, da države ne vodijo dobro, pa to ni nobena trda koža, ampak navadna ignoranca in popolno nerazumevanje demokracije.



Zato, dragi politiki na oblasti, naredite državi in državljanom, ki vam sporočajo, da se je vaš čas na oblasti iztekel uslugo in odidite. Drugače boste delovali kot tisti mož, ki mu je žena dala dvojko, pa še vedno patetično trka na njena vrata.

_____________

* Oblasti lačni posameznik sledi poti lastnega uničenja - Alfred Adler, nekdanji priznani avstrijski psihoterapevt