Zjutraj nikoli ne rečem, da grem v službo

Mlado menedžerko leta Lucijo Sajevec, direktorico družbe AMZS smo povprašali, kakšno je njeno videnje koncepta dela. Kako se je ta z leti zanjo spreminjal in kako delo po njenem mnenju dojemajo mlajše generacije.

Kaj za vas pomeni delo? Kaj delo predstavlja v vašem življenju?
Pomembno se mi zdi, da nam je delo v veselje, nas izpolnjuje ali ima za nas smisel. Potem smo lahko tudi uspešnejši pri tem, kar počnemo. Sama si že od nekdaj izbiram delo, ki mi predstavlja izziv in kjer sem lahko prava dodana vrednost (podjetju, sodelavcem, partnerjem): da torej nekaj prispevam k uspehu vseh. Tako zjutraj nikoli ne rečem otrokom, da grem v službo.
 
Pri delu imam tudi rada občutek, da je nekaj dobro opravljeno in ko napredujem(o) ali odkrivam(o), koliko priložnosti je še okoli nas. V naši organizaciji poskušamo ustvariti gibanje, da zaposleni čutijo naše poslanstvo in svoje mesto v njem, da delajo za družbeno dobro. Da torej delo presega nekaj, kar moraš, in postane nekaj, kar želiš. 
 
Kako se je videnje dela za vas skozi življenje spreminjalo?
Od nekdaj imam zagon in željo, da ustvarjam – to ne popušča niti skozi leta. Delo sem vedno povezovala ne le z ustvarjalnostjo in rezultati, temveč tudi neprestanim učenjem. Tako je delo vedno zanimivo, je neke vrste raziskovanje ali potovanje. Delo razumem tudi kot vrednoto in je del tega, kar osmišlja naše življenje.


 
Kaj je po vašem bistvena razlika med konceptom dela danes in nekoč?
Prihajam iz preproste družine, kjer je bilo delo razumljeno predvsem v obliki fizičnega dela ali aktivnosti. A dejstvo je, da je miselno delo lahko enako ali celo bolj naporno. S časom in razvojem trga dela in poklicev se tako spreminja tudi odnos do dela in kaj so delovne navade. Če mladi danes ne hodijo več fizično v službo, še ne pomeni, da nimajo delovnih navad. Različne generacije s seboj prinesejo raznolika razmišljanja in potrebe, kar se mi zdi super, saj nas bogati. Verjamem, da bodo te spremembe v prihodnosti samo še intenzivnejše in se bodo dogajale vedno hitreje. Kot kažejo trendi in čutimo tudi na področju mobilnosti, bo vedno več potrebe in priložnosti za ustvarjalnost ljudi, rutinska opravila pa bodo prevzemali stroji in tehnologija. 
 
Kako delo povezujemo z zaslužkom?
Od nekdaj pravim, da če nekaj delaš dobro – zagotovo tudi zaslužek pride. Z vidika vodenja to razumem tudi kot odgovornost (podjetja, podjetnika ali managerja): da dobro delo ljudem prinese tudi dobro (ustrezno) plačilo – to pa je seveda povezano s sposobnostjo podjetja, da ustvarja dodano vrednost.


 
Kaj zanimivega opažate pri dojemanju dela pri mlajših kolegih?
Pri mladih mi je zanimivo, kako zelo pomembno jim je, da podjetje deluje trajnostno in ima svoje poslanstvo, smisel ali namen ter da dobijo možnost svojega osebnega razvoja pri delu. Plačilo za opravljeno delo je pomembno, a ni edini dejavnik. Imajo torej neke vrednote, ki generacijam pred njimi niso bile tako pomembne. Ni pa mogoče vsega posploševati. Večkrat naletim na mlade, polne zagona in brez strahu, kar se mi zdi dobro – še posebej v kombinaciji s širino in modrostjo, ki jo vnašajo starejši, preizkušeni sodelavci. Dejstvo je, da mladi odraščajo v drugačen svet – bolj odprt, bolj digitalen, bolj globalen. In da tudi živijo »bolj digitalno«, so inovativni, agilni, hitreje gredo v svet, so fleksibilni in iznajdljivi – kar se mi zdijo nove sodobne kompetence, potrebne za uspešno delo. Večkrat se od njih tudi učim, tako da sama izjemno rada delam z mladimi.