Zakaj nekaterim uspe in drugim ne
Kaj je skupno ljudem, ki so uspeli realizirati svoje sanje in začrtati uspešno karierno pot?
Odpri galerijo
Kot poroča Science of people, so raziskave pokazale, katere lastnosti so skupne ljudem, ki so v življenju uspeli na nekem področju.
Splošno prepričanje je, da do najpametnejši ljudje tisti, ki imajo največje možnosti, da jim bo v življenju uspelo. Pa je temu res tako?
Raziskava, ki jo je izvedel Anders Ericsson, profesor psihologije na univerzi v Floridi, je pokazala, da to ne drži. V študijo so bili zajeti elitni šahisti, ki so v svoji dosedanji karieri dosegli velik uspeh. Ugotovljeno je bilo, da najuspešnejši šahisti niso imeli tudi najvišjega inteligenčnega kvocienta, ampak je bil ta prej na povprečni ravni. Predvideva se, da je razlog v tem, da so ljudje, ki ne sodijo med najpametnejše, še toliko bolj motivirani, da se nenehno izboljšujejo na različnih področjih.
Po drugi strani so najbolj inteligentni posamezniki ugotovili, da precej hitro osvojijo določena znanja. Zato nimajo tolikšnega dodatnega zagona, da bi se na posameznih področjih trudili, vadili in izboljševali.
Mnogi uspeh povezujejo s slavo in bajnim premoženjem. Vendar ni nujno, da je nekdo uspešen le s tem, ko je bogat, ali pa da nekdo ni uspešen, če ga ne pozna širša javnost. Uspeh pomeni živeti skladno s svojimi željami. Vsak ima svojo definicijo uspeha.
Teorija pravi, da naj bi nekdo postal v nečem res dober takrat, ko je 10.000 ur vložil v ukvarjanje s tem področjem. Gre za precej veliko številko. Ključ je torej v disciplini. Posamezniki, ki so danes uspešni, so se na neki točki zaobljubili, da bodo trdo delali na nekem področju. Trudijo se, da bi se stalno izboljševali v panogi, v katero so se podali.
Ta lastnost uspešnih ljudi je precej povezana s čustveno inteligenco. Za dosego ciljev je dostikrat ključnega pomena dobro sodelovanje z različnimi ljudmi, ki posamezniku lahko pomagajo na tej poti. Bolj kot ima nekdo razvite sposobnosti branja čustev drugih ljudi in ustreznega odziva nanje, boljše možnosti ima za uspeh.
Marsikdo poraz smatra kot nekaj, kar je nasprotno uspehu. Vendar uspešni ljudje razumejo, da so porazi del življenja in tudi poti proti uspehu. Ker je njihov strah, da bi jim pri čem spodletelo, toliko manjši, obstajajo veliko večje možnosti, da bodo sprejemali tudi bolj tvegane odločitve. Te pa jih lahko konec koncev povedejo k uspehu.
Mnogi danes uspešni posamezniki lahko povejo, da so najbolj dragocena znanja in izkušnje pridobili ravno na podlagi neuspehov. Poleg tega slednji marsikoga še dodatno motivirajo, da postane neomajen pri nadaljnjem doseganju svojih ciljev.
Inteligenčni kvocient ni tako pomemben, kot se zdi
Splošno prepričanje je, da do najpametnejši ljudje tisti, ki imajo največje možnosti, da jim bo v življenju uspelo. Pa je temu res tako?
Raziskava, ki jo je izvedel Anders Ericsson, profesor psihologije na univerzi v Floridi, je pokazala, da to ne drži. V študijo so bili zajeti elitni šahisti, ki so v svoji dosedanji karieri dosegli velik uspeh. Ugotovljeno je bilo, da najuspešnejši šahisti niso imeli tudi najvišjega inteligenčnega kvocienta, ampak je bil ta prej na povprečni ravni. Predvideva se, da je razlog v tem, da so ljudje, ki ne sodijo med najpametnejše, še toliko bolj motivirani, da se nenehno izboljšujejo na različnih področjih.
Po drugi strani so najbolj inteligentni posamezniki ugotovili, da precej hitro osvojijo določena znanja. Zato nimajo tolikšnega dodatnega zagona, da bi se na posameznih področjih trudili, vadili in izboljševali.
Uspeh je relativen
Mnogi uspeh povezujejo s slavo in bajnim premoženjem. Vendar ni nujno, da je nekdo uspešen le s tem, ko je bogat, ali pa da nekdo ni uspešen, če ga ne pozna širša javnost. Uspeh pomeni živeti skladno s svojimi željami. Vsak ima svojo definicijo uspeha.
Ključ je v disciplini
Malcolm Gladwell je preučeval uspešne ljudi in pri tem ugotovil, da tisti, ki so izjemni na svojem področju, običajno niso prišli že na svet s tem talentom. Bolj gre za to, da so se odločili, da bodo neko veščino pri sebi izpilili in delali na tem, da bi jim uspelo. V to aktivnost so vložili vsaj nekaj ur tedensko.
Teorija pravi, da naj bi nekdo postal v nečem res dober takrat, ko je 10.000 ur vložil v ukvarjanje s tem področjem. Gre za precej veliko številko. Ključ je torej v disciplini. Posamezniki, ki so danes uspešni, so se na neki točki zaobljubili, da bodo trdo delali na nekem področju. Trudijo se, da bi se stalno izboljševali v panogi, v katero so se podali.
Sposobnost branja čustev drugih ljudi
Ta lastnost uspešnih ljudi je precej povezana s čustveno inteligenco. Za dosego ciljev je dostikrat ključnega pomena dobro sodelovanje z različnimi ljudmi, ki posamezniku lahko pomagajo na tej poti. Bolj kot ima nekdo razvite sposobnosti branja čustev drugih ljudi in ustreznega odziva nanje, boljše možnosti ima za uspeh.
Porazi so del življenja
Marsikdo poraz smatra kot nekaj, kar je nasprotno uspehu. Vendar uspešni ljudje razumejo, da so porazi del življenja in tudi poti proti uspehu. Ker je njihov strah, da bi jim pri čem spodletelo, toliko manjši, obstajajo veliko večje možnosti, da bodo sprejemali tudi bolj tvegane odločitve. Te pa jih lahko konec koncev povedejo k uspehu.
Mnogi danes uspešni posamezniki lahko povejo, da so najbolj dragocena znanja in izkušnje pridobili ravno na podlagi neuspehov. Poleg tega slednji marsikoga še dodatno motivirajo, da postane neomajen pri nadaljnjem doseganju svojih ciljev.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?