V tem sektorju se pričakuje 40-odstotno rast delovnih mest

Svet, v katerem živimo, zaznamujejo čedalje hitrejše spremembe. Tehnologija in umetna inteligenca se razvijata z izjemno hitrostjo in pronicata v vse pore človekovega delovanja. Povprečna življenjska doba svetovnega prebivalstva se podaljšuje, vse več žensk gradi svojo karierno pot. S tem se povečujejo tudi potrebe po določenih kadrih.

Povpraševanje po zaposlenih v sektorju oskrbe raste hitreje kot v številnih drugih. Gre za dela na področju varstva otrok, oskrbe starejših, zdravstvene nege, terapije, osebnega in poklicnega usposabljanja. Med letoma 2020 in 2023 naj bi na področju oskrbe potrebe po novih kadrih narasle za kar 40 odstotkov, navaja World Economic Forum v poročilu o poklicih prihodnosti 2020.

»Naraščajoče povpraševanje po storitvah oskrbe bo v prihodnje ustvarilo številne dodatne zaposlitvene priložnosti,« navajajo v izsledkih raziskave. V tem sektorju naj bi bil potencial za ustvarjanje na milijone novih delovnih mest po vsem svetu.

Svet se trenutno sooča s scenarijem dvojne motnje. Avtomatizacija in pandemija covid-19 sta namreč na novo definirali delo, menijo avtorji raziskave.

Države po svetu se sicer razlikujejo glede na demografijo tamkajšnjih prebivalcev. S tem variirajo tudi potrebe po zaposlenih na področju oskrbe.

Do leta 2050 v ZDA 21 odstotkov prebivalcev nad 65 let

V Združenih državah Amerike naj bi se do leta 2050 delež prebivalstva, starejšega od 65 let povečal na 21 odstotkov. Leta 2015 je ta starostna skupina sicer predstavljala 15 odstotkov prebivalstva. Kot so še napisali v poročilu, naj bi približno 70 odstotkov starih od 65 let dalje potrebovalo dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani v Afriki bistvene razlike v prihodnjih letih niso pričakovane. Prebivalstvo naj bi ostalo razmeroma mlado tudi v prihodnjih letih, navaja World Economic Forum.

»Glede na to, da na področju oskrbe otrok in starejših delujejo predvsem ženske, naj bi povečano povpraševanje po tej delovni sili zahtevalo večje sodelovanje akterjev na tem področju. To bi lahko podjetjem in gospodarstvom omogočilo izkoriščanje širšega nabora kadrov. Še posebej zato, ker ženske predstavljajo polovico visokošolskih študentov po vsem svetu. S tem bi se ustvarilo boljše ravnovesje med spoloma pri neplačani oskrbi,« še piše v poročilu.

Oblikovalci politik bodo morali v naslednjih letih razmisliti o tem, kako sektorju oskrbe pomagati pri razvoju. Oskrbo bo treba prepoznati kot vitalni del gospodarstva in jo skladno s tem ovrednotiti. Treba bo uravnotežiti plačano in neplačano delo v tem sektorju, razširiti tovrstno infrastrukturo in vključiti inovativne načine financiranja.

Primer dobre prakse na področju oskrbe naj bi bile Švedska, Nemčija, Indija, Nizozemska, Francija in Združene države Amerike.