Stavijo na kakovost od zrna do skodelice in družbeno odgovornost

Milka Bizovičar
Cafe art. Foto: Arhiv podjetja

Vsako jutro na večini štedilnikov v Sloveniji zadiši turška, pripravimo jo natanko tako, kot smo jo pred petimi ali 40 leti. Marsikaj drugega v kategoriji kave pa se je spremenilo, inovacije si kar sledijo. »Napitek si privoščimo tudi namesto sladice, kot proizvajalci v ospredje čedalje bolj postavljamo trajnost,« je dva trenda poudarila Žuža Gorinšek, direktorica Francka za Slovenijo.

Hrvaška družba, ki pri nas zapos­luje 50 delavcev v proiz­vodnji, distribuciji, servisu in prodaji, je skupaj s partnerjem Ellegi lani na slovenskem trgu ustvarila 8,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. V segmentu mlete kave ima drugi največji, to je 13-odstotni tržni delež, pri instant kapučinih 33-odstotnega, popolno prevlado s 97-odstotnim tržnim deležem pa je Franck dosegel pri žitnih napitkih (včasih smo jim rekli kavni nadomestki), vsako leto prodajo približno 25,5 milijona žitnih napitkov.
 

Franck je pred štirimi leti prevzel slovensko blagovno znamko turške kave Loka. Zakaj in koliko vlagate v razvoj znamke?

Skupaj z Loko smo prevzeli tudi Santano, in sicer predvsem zato, ker sta lokalni znamki. V kategoriji mlete kave je zelo pomembna lokalnost. Veliko vlagamo v znamko, jo razvijamo in takšen je načrt tudi za naprej. Pred našim vstopom se v Loko ni vlagalo skoraj nič.
image
Žuža Gorinšek, direktorica Franck Slovenija Foto: Leon Vidic/Delo

 

Kje konkretno se to kaže?

Naredili smo redizajn, novo embalažo, uvedli nov okus Loke, s katerim smo se hoteli še bolj prilagoditi okusu slovenskega potrošnika, veliko smo vlagali v komunikacije. Mislim, da smo veliko naredili. Loka kava je imela prej starejšo podobo, zdaj je Kofetarica, ki smo jo prepoznali kot dodano vrednost za slovenski prostor, sveža.
 

Omenili ste slovenski okus. Kakšen je v primerjavi s preostalo regijo?

Bolj ko gremo proti jugu, bolj je kava močna, že tudi malo zažgana. Pri nas imamo raje blage, izrazite okuse, kava ni tako trpka in grenka. Z novim okusom smo klasični Loki dodali blažjo različico.
Za kupca ni več dovolj, da ve, kaj je in pije, ampak išče izdelke z dodano vrednostjo – ko kava ali čaj ni več samo to, ampak vsebuje še nekaj, kar je dobro za naše telo.

Kje pa se te kave pražijo?

Za praženje in proizvodnjo ima Franck dve lokaciji, v Zagrebu in Kopru. Na Obali imamo proizvod­njo v podjetju Ellegi, ki je tudi samo specializirano za proizvodnjo in trženje kave espresso ter ima lastno blagovno znamko Bar 2000, namen­jeno samo gostinski dejavnosti. Skupaj nastopamo na trgu, sinergije so od proizvodnje do nastopa na trgu, obe podjetji imata od povezovanja velike koristi.
 

Čeprav večina ljudi še vedno najraje spije turško kavo, se ne čudimo več, ko na cesti srečamo koga s papirnatim kozarčkom v roki, dobro obiskani so tudi sejmi kave. Katere trende, poleg kave na poti in kave kot doživetja, bi še omenili?

Ta dva, ki ste ju omenili že sami, zagotovo. Kultura pitja kave se povečuje, čedalje bolj priljubljene so premium kave, čiste (single origin) kave arabica … torej takšne z dodano vrednostjo. Slovenci se čedalje bolj zavedajo njihove vrednosti in so zanje pripravljeni več plačati. Na drugi strani kupci pričakujejo tudi možnost hitre priprave. Nedavno je Franck odgovoril na to in trgu ponudil mleto kavo, ki jo lahko samo preliješ in popiješ.
 

Pa trendi pri nadomestkih?

Mi jim rečemo žitni napitki ali napitki iz cikorije. Kavni nadomestek je stara terminologija, ki se je včasih uporabljala predvsem zato, ker je bila kava draga in so ljudje v resnici lahko kupili cenejše kavne nadomestke. Tu se vse razvija v smeri bio, eko, zdravega, izdelki prihajajo tudi na zdrave police v trgovinah. Če gledamo našo regijo, je sploh za Slovence značilno, da temu namenjajo čedalje več pozornosti. Ni več dovolj, da vedo, kaj jedo in pijejo, ampak iščejo izdelke z dodano vrednostjo, ko kava ali čaj ni več samo to, ampak vsebuje še nekaj, kar je dobro za naše telo. V tujini je ta trend še bolj izrazit, možnosti razvoja novih izdelkov pa so res velike.
image
Foto: Shutterstock

Lahko pojasnite?

Na primer, po žitnih napitkih posegajo tisti, ki ne smejo piti kave. Ugodno delujejo na prebavo, vsebujejo sestavine, ki so koristne za sladkorne bolnike, ne vsebujejo kofeina. Dodajamo jim na primer cikorijo, fige …, neki naravni element, ki nadgradi okus, hkrati pa ima lahko zdravilno lastnost. Zdaj te učinkovine dodajamo tudi kavam. Nobena sestavina v žitnih napitkih ni slaba.
 

Naše babice so jih vsako jutro kuhale polne lonce, čez dan so jih pili vsi, tudi otroci.

Da. Danes z njimi postrežejo tudi v vrtcih, bolnišnicah, porodnišnicah. Za otroke so s svojimi blagodejnimi sestavinami veliko bolj zdravi kot na primer kakav, ki vsebuje veliko sladkorja.
 

Po drugi strani pa na policah najdemo vsak dan več instantnih mešanic …

Da, mi jim rečemo desertni napitki. Od kave pričakujemo neki učinek, s temi napitki pa se hočemo pocrkljati, privoščimo si jih namesto sladice, takšni so tudi okusi. Porast povpraševanja je tudi po nitro kavah, ki se shranjujejo in točijo kot pivo, po hladno varjenih (cold brew) kavah, napitkih in čajih. Kava postaja pomembna kot izkušnja, ne samo izdelek. Torej, kako jo pripravimo, spijemo in kako je videti.
Žuža Gorinšek: »Sodelujemo pri projektih, v katerih lastnikom manjših plantaž pomagamo in svetujemo, kako povečati donos, izboljšati kakovost pridelka, povečati konkurenčnost, kako učinkoviteje nastopiti na trgu in izboljšati pogoje dela. Skrbeti moramo, da bodo mali kmetje preživeli, samo tako se lahko ohrani kakovost kavnega zrna.«

Pri nas ne vstopimo v lokal, sedemo k šanku, naročimo espresso, ga na hitro spijemo in gremo naprej kot Italijani.

Ne, Slovenci smo za klasično turško kavo. Tu se ni veliko spremenilo, ti trendi so vzporedni, nas pa počasi peljejo tudi v druge smeri, ne le proti klasiki. Če nas primerjam s preostalo Evropo in posplošim, bi rekla, da je kava za nas še vedno kava, instant razumemo že kot predelano. Zelo smo usmerjeni na eko in trajnostni razvoj, hkrati pa imamo radi manjša pakiranja, da je vedno sveža.
 

Kako proizvajalci vašega kova v regiji in globalno odgovarjate na čedalje močnejšo konkurenco?

Poleg že omenjenega sledenja trendom, ko se s ponudbo odzivamo na potrebe potrošnikov, stavimo na kakovost od surovine do skodelice in družbeno odgovornost. Pridobili smo certifikate, ki jamčijo oboje, vključujemo se v trajnostne projekte. Seveda z novimi izdelki odgovarjamo na želje kupcev, na vsak trend, ki ga zaznamo, pri čemer je pomembno upoštevati posebnosti lokalnega trga.
 

K čemu ste se zavezali s certifikati?

S certifikati, kot so IFS Food, bio, halal, košer itd., je Franck edini proizvajalec iz tega dela Evrope, ki je vključen v International Coffee Partners (ICP). To je neprofitna organizacija, ki združuje evropske proizvajalce in trgovce s kavo, zavzemamo pa se za dolgoročno ohranjanje kakovosti zrna. Kot polnopravni člani ICP financiramo in tudi strokovno sodelujemo pri projektih, v katerih lastnikom manjših plantaž pomagamo in svetujemo, kako povečati donos, izboljšati kakovost pridelka, povečati konkurenčnost, kako učinkoviteje nastopiti na trgu in izboljšati pogoje dela. Sodelovali smo že pri 19 projektih v Srednji in Južni Ameriki ter Aziji in Afriki, v katere je bilo vključenih 83.000 kmetov in njihovih družin. Vse to delamo s ciljem, da te plantaže ne bi ugasnile in da se na koncu ne bi zgodilo, da bi se ohranilo samo nekaj velikih.

Slovenci smo za klasično turško kavo. Če nas primerjam s preostalo Evropo in posplošim, bi rekla, da je kava za nas še vedno kava, instant razumemo že kot predelano. Zelo smo usmerjeni na eko in trajnostni razvoj.

Kar bi vplivalo na kakovost.

Tako je. To med drugim vpliva tudi na kakovost, poseben fokus pa je na sledljivosti in trajnosti pridelave kave. Certifikat Rainforest je podobna zgodba. Za nas pomeni, da točno vemo, s katere plantaže prihaja kava in da izpolnjuje vse standarde kakovosti. Ta certifikat je potrdilo, da kava prihaja zgolj s plantaž, ki izpolnjujejo stroge standarde, ki zahtevajo ekološko, družbeno in ekonomsko trajnost.

Podpiramo tudi pobudo coffee&climate, ki je bolj usmerjena na okolje. Pridelovalcem pomagamo pri izzivih, ki so posledica podnebnih sprememb. V enem od projektov smo na primer v Tanzaniji pomagali pri zasaditvi dreves, ki dajejo senco kavnim grmom, v Vietnamu pri vzpostavitvi učinkovitejšega namakalnega sistema, v Braziliji pri vzgoji žive meje za zaščito proti vetru.

Vsi ti certifikati in iniciative, ki jih podpiramo, so usmerjeni v družbeno odgovornost podjetij in trajnostni razvoj ter izboljšanje kakovosti kave.
 

Podnebne spremembe zelo ogrožajo nasade kavovcev. Po projekcijah bo do leta 2050 Latinska Amerika izgubila kar 90 odstotkov površin, zasajenih s kavovci, Etiopija do 60 odstotkov, do leta 2100 pa na več kot 50 odstotkih zemljišč pridelovanje ne bo več mogoče. Kako drago kavo bomo pili v prihodnje?

To vpliva na ceno kave. Če je je na trgu premalo, cena zraste, kar pa ne pomeni, da je kakovost boljša. Zato Franck vstopa v partnerstva, o katerih sva govorili prej. V katerih ni toliko pomembna cena, ampak ohranjanje kakovosti. Če se vrnem k vprašanju, v resnici je težko predvidevati, kako in koliko bodo spremembe vplivale na cene, vse se dogaja na borzah. Še posebno pa, kaj bo to pomenilo za končnega porabnika.
image
Janez Perhavec, zmagovalec slovenskih kvalifikacij v pripravi Franck kave. Foto: Arhiv podjetja

Svojo vlogo ima tu verjetno tudi uvajanje tehnologije, ki omogoča nižje stroške oziroma večjo produktivnost. Kako avtomatizirate procese v Francku?

Sledimo svetovnim trendom v digitalizaciji poslovanja, uporaba robotov se je izkazala za zelo učinkovito v zdaj že standardizirani avtomatizaciji proizvodnih procesov, v skladiščenju in logistiki.

Robote uporabljamo pri proizvodnji kave in sekundarnem transportnem pakiranju kave, v proizvodnji čajev po principu »shelf ready« skupaj z dodatnima strojema za pakiranje čaja v ovoju z veliko zmogljivostjo ter v skladišču končnih izdelkov, kjer smo tako dodatno povečali proizvodne zmogljivosti in učinkovitost.

Pred nekaj leti smo končali investicijski cikel, vreden 2,7 milijona evrov, v okviru katerega smo vzpostavili eno najmodernejših proizvodnih linij za čaj v tem delu Evrope.

Prav tako imamo visokoregalno avtomatizirano skladišče končnih izdelkov, kjer uporabljamo robote (namesto zaposlenih) oz. t. i. avtomatske viličarje, ki so v celoti prevzeli upravljanje blaga, kar olajša in poveča hitrost logistike in distribucije.
image
Tekmovanje baristov. Foto: Arhiv podjetja

Kakovostna kava ne koristi kaj dosti, če je gostinec ne pripravi pravilno. Skoraj ni več proizvajalca oziroma zastopnika blagovne znamke, ki ne bi usposabljala gostincev. Kadrov pa tam manjka, fluktuacija je velika. Kaj lahko tu storite vi?

Res je. Da gostinec skuha točno takšno kavo, kot bi jo moral, potrebuje veliko znanja, čeprav se zdi preprosto. Že kar nekaj let imamo izobraževalno akademijo, ki jo vodijo profesionalni baristi in v katero zelo veliko vlagamo. Rezultati pa so očitni. Veliko je lokalov, ki hočejo strankam ponuditi dobro kavo in kavne koktajle, zavedajo se zahtevnosti strank in da je dobro zgodbo mogoče narediti tudi s kavo, ne samo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Je pa res, kar pravite, da se pomanjkanje kadrov pozna tudi pri kakovosti napitkov, ki jih pripravijo. Ampak trg naredi svoje, stranke prepoznajo dobro kavo, in če ni takšna, jo zavrnejo, na koncu ima lokal, ki mu je vseeno za kakovost, težave, s tistimi, ki se tega zavedajo, pa intenzivno delamo. V akademijo se lahko prijavi vsakdo, študenti so zelo motivirani, saj so vrhunski baristi (pripravljavci kave) zelo cenjeni, tega kadra manjka. Že četrto leto organiziramo tudi regijsko tekmovanje baristov, zmagovalec iz vsake države ima pravico nastopa na finalnem dogodku na svetovni dan kave. Takšne stvari izboljšajo raven priprave kave v lokalih.


Kako pa je s kadri pri vas?

Naša želja je privabiti čim več mladih talentov, ki so pripravljeni na spremembe in željni novega znanja ter izkušenj. Pri tem smo uspešni, saj je v Francku kar 31 odstotkov zaposlenih, ki spadajo v generacijo milenijcev. Že več let imamo poseben dveletni program pripravništva za tiste, ki jih prepoznamo kot potencialne ključne zaposlene v prihodnosti.
image
Žuža Gorinšek, direktorica Franck Slovenija Foto: Leon Vidic/Delo

Več iz rubrike