Slovenska raziskava o spoštovanju na delovnem mestu

Raziskava portala Optius je merila, katera vedenja in značilnosti v delovnem okolju bolj vplivajo na občutek spoštovanosti zaposlenih in katera nekoliko manj, pri čemer se je osredotočila na vodenje, vedenje sodelavcev in splošno vzdušje v podjetju, vključno s pravili. Kot se je pokazalo, so temelj za občutek spoštovanosti ustrezni medsebojni odnosi, v prvi vrsti prijaznost, zaupanje, pohvala, medtem ko se nespoštovane zaposleni najpogosteje počutijo zaradi odnosa in ravnanj neposredno nadrejenega.

Poglejmo podrobneje: rezultati kažejo, da se zaposlenim zdi najpomembnejše podporno delovno okolje, torej, da so vsi sodelavci v podjetju obravnavani dostojanstveno, spoštljivo in pravično. Spoštovanje v veliki meri enačijo tudi s cenjenostjo dela, ki ga opravljajo – torej, če ocenjujejo, da sodelavci cenijo njihovo delo, menijo, da so bolj spoštovani –, ter s tem, kako jih sodelavci obravnavajo s stališča strokovne usposobljenosti. Bolj kot se v organizaciji zaposleni podpirajo med seboj in jim je mar drug za drugega, bolj se počutijo spoštovane.
Pomemben vpliv imajo kolegialnost, sočutje in medsebojna pomoč na delovnem mestu, sodelovanje za skupni cilj, možnost posameznika, da lahko uporabi svoje talente, da se pri delu počuti varno, da za delo dobi ustrezno plačilo.
 

Pomembni neposredni vodje

Velik vpliv na občutek spoštovanosti v podjetju ima vodja oziroma odnos z njim. Zaposlenim se zdi pomembno, da vodjo zanima njihovo mnenje, da prepozna njihov trud, da jih podpira in si prizadeva, da se v službi dobro počutijo, da iskreno in vljudno pove, kaj si misli, da vse zaposlene obravnava enako, skrbi za njihov napredek, razume in upošteva njihov prosti čas, jim zaupa, da bodo delo ustrezno opravili in podobno.


Rezultati ankete, denimo, da je stopnjo spoštovanja tretjina ocenila s štiri (na lestvici od pet), so nekoliko presenetljivi, je ocenila Saša Boštjančič, direktorica podjetja Moja zaposlitev, v okviru katerega deluje portal Optius. Opozorila je, da je vzorec majhen in zato anketa ni nujno odsev dejanskega stanja. Glede na izkušnje s terena je v Sloveniji še vedno preveč podjetij, ki ne cenijo dovolj svojih zaposlenih. »To se vidi že po delovnem okolju, v kakršnem delajo, po orodjih, ki jih uporabljajo, koliko izobraževanj jim organizacije omogočajo, koliko so plačani za svoje delo, kakšna je komunikacija v podjetju in kakšna je pri tem vloga vodij, kolikšno je razumevanje pri usklajevanju službe in zasebnega življenja …,« je naštela. V podjetjih se premalo zavedajo, da je spoštovanje zaposlenih ključno za delovanje in s tem tudi uspešnost vsake organizacije. Delavec, ki se ne čuti spoštovanega, ne more imeti dobrega odnosa do kupcev in dobaviteljev.

»Bolj spoštovani zaposleni tudi pogosteje sodelujejo s sodelavci in upoštevajo navodila ter predloge nadrejenih,« povzema teorijo Urška Burlan in še, da so spoštovani zaposleni organizaciji bolj hvaležni in pripadni, zato so tudi manj pripravljeni zamenjati delovno mesto. V primerjavi s starejšimi generacijami mlajši bolj cenijo svobodo, imajo večje samospoštovanje in so pogosteje pripravljene zapustiti podjetje, če se v njem ne počutijo dobro.

»Spraševali smo se, kaj zaposlenim daje občutek spoštovanosti v organizacijah in ali delodajalci za svoje zaposlene v razmerah, ko kadrov manjka, naredijo kaj več. Jim je mar za dobro klimo v podjetju, ali bolj cenijo svoje sodelavce, jih za delo ustrezno nagrajujejo in podobno,« je Boštjančičeva pojasnila razlog za izvedbo ankete. Ugotavljajo pa tudi, da se spodbujanju spoštovanja na delovnem mestu ter pomenu tega sploh ne posveča dovolj pozornosti oziroma je to bolj izjema.