Šefice in njihovi materinski prijemi na delovnem mestu

Način in uspešnost vodenja v podjetju se odraža v poslovnih rezultatih, odnosih med zaposlenimi, bolniških odsotnostih, fluktuaciji, zavzetosti zaposlenih in še marsikje – in vse ima svojo ceno. Podjetja, ki jih vodijo ženske, so nadpovprečno učinkovita, bolj dobičkonosna in finančno stabilnejša, so po analizi 18.300 gospodarskih družb v Sloveniji, ki jih vodijo ženske, ugotovili v družbi Bisnode. Kako vodijo ženske, pojasnjuje Sonja Klopčič, svetovalka za vodenje in razvoj podjetij.
Fotografija: Šefice in njihovi materinski prijemi na delovnem mestu. Foto: Pixabay
Odpri galerijo
Šefice in njihovi materinski prijemi na delovnem mestu. Foto: Pixabay

V procesu vodenja, ki zajema načrtovanje, organiziranje, motiviranje, preverjanje in ukrepanje, vodje v resnici odgovarjajo le na dve ključni vprašanji: »Kaj bomo naredili?« in »Kako bomo to izvedli?«, ne pa »Zakaj?«. To je vprašanje, povezano s smislom in poslanstvom, z vizijo in vrednotami podjetja. Kot ugotavlja Klopčičeva, si ta voditeljska vprašanja pogosteje zastavljajo ženske, k iskanju odgovorov pa znajo pritegniti več zaposlenih. Prav vključevanje vseh potencialov pa je po njenem mnenju prava pot za trajnostno uspešnost.
 

Materinski prijemi


Potrebe in zahteve zaposlenih se zelo spreminjajo. Še nedavno je bilo eno najpomembnejših vprašanj zaposlitev za določen ali nedoločen čas, zdaj ga izpodriva vprašanje osebnega poslanstva in razvoja. »Letni razgovor z vodjem gre v pozabo, saj je pomembna nenehna komunikacija in dajanje povratnih informacij. Menim, da je tak način sodelovanja z zaposlenimi ženskam bližji, saj je v nekaterih pogledih podoben materinski vlogi: otroka, sodelavca, podjetje je treba dobro vzgojiti in ga pripraviti za samostojno življenje,« primerja Sonja Klopčič. To je mogoče doseči s spoštovanjem, spodbujanjem, podpiranjem, z negovanjem in s sočutjem, pa tudi z navdihovanjem in navduševanjem. Medtem ko si ženske štejejo za neuspeh, če jim ne uspe povezati se z ljudmi, so moški osredotočeni predvsem na cilj.

Najti je treba ravnovesje med obema pristopoma, poudarja sogovornica. »Iz lastne izkušnje vem, da je bilo včasih moje prizadevanje za harmonijo v podjetju videti kot znak šibkosti ali prevelike popustljivosti. Ko sem kot mlada direktorica vodila IT podjetje, kjer sem vzpodbujala ustvarjalnost zaposlenih, so mi starejši kolegi pogosto povedali, da sem preveč prijazna, da sodelavcem puščam preveč proste roke, da ne znam udariti po mizi in podobno. Zato sem bila neredko v dvomih, ali delam prav, dokler se to ni potrdilo v dobrih poslovnih rezultatih,« pravi Klopčičeva in dodaja, da v novih okoliščinah pristop, ki je bil morda včasih videti kot nemoč in nesposobnost žensk na vodstvenih položajih, zdaj postaja njihova moč.

FOTO: Mavric Pivk
FOTO: Mavric Pivk


Tekmovanje namreč znajo spremeniti v sodelovanje, v podjetjih pa iz bojišč narediti igrišča. »Za gradnjo uspešnih podjetij je treba ustvariti prostor, kjer bodo lahko ljudje sprostili svojo ustvarjalnost, ki je ključni pogoj za inovativnost. Na ustvarjalnost pa ne moremo vplivati z ukazom ali navodilom, temveč samo posredno, z usmerjanjem, s svetovanjem, coachingom in z navduševanjem,« poudarja Sonja Klopčič.

Dokazano je, da so ženske pri ocenjevanju svojih kompetenc za vodenje bistveno bolj kritične kot moški, čeprav analize kažejo, da to v resnici ne drži. »Herminia Ibarra s poslovne šole INSEAD je ugotovila, da so se ženske pri vseh dimenzijah vodenja, razen na področju vizije, izkazale bolje.« Če vizionarje razumemo kot osebe, ki pokažejo sliko prihodnosti ter povedo, kakšna je pot do nje, potem ta rezultat niti ni presenetljiv – ključna kompetenca voditeljic je povezana s sodelovanjem in timskim delom.

Več iz rubrike