Ženske podjetnice imajo potencial spečih Trnuljčic

Med moškimi je podjetnikov dvakrat več, skoraj devet odstotkov populacije v starostni skupini od 18 do 64 let, in predstavljajo dve tretjini vseh ustaljenih podjetnikov v državi. Torej tistih, ki se s podjetništvom ukvarjajo najmanj tri leta in pol. Kot kaže zadnji Globalni podjetniški monitor (GEM), ki je največja svetovna letna raziskava o podjetništvu, iz Slovenije pa pri njenem nastajanju sodeluje Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete, so sicer ženske v zadnjih letih čedalje bolj zastopane. Ampak predvsem na račun tega, da podjetja, ki jih ustanovijo one, verjetneje preživijo kot tista, ki jih ustanovijo moški. Pred dvema letoma so v podjetju Bisnode celo ugotovili, da je kar 90 odstotkov samostojnih podjetnic na trgu prisotnih več kot pet let, medtem ko je delež pri njihovih moških kolegih samo 40-odstoten.


 

Prepad med ženskami in moškimi

Manj spodbudni so podatki o tako imenovani zgodnji podjetniški aktivnosti žensk: manj kot štiri odstotke vseh, starih od 15 do 64 let, jih je ustanovilo podjetje v zadnjih treh letih in pol oziroma že imajo poslovno idejo in razmišljajo o ustanovitvi. V preteklih letih je GEM že kazal na večjo vključenost nežnejšega spola: leta 2014 so predstavljale natanko tretjino vseh novih in nastajajočih podjetnikov, lani še 30 odstotkov. »Med globalnimi regijami obstaja precejšnja raznolikost med vključenostjo spolov v podjetniško aktivnost. Med 49 proučevanimi državami jih je bilo v letu 2018 šest, v katerih so bile ženske prav toliko zgodaj podjetniško aktivne kot moški (Indonezija, Tajska, Panama, Katar, Madagaskar in Angola).

Evropa in Severna Amerika pa beležita nižjo raven enakosti med spoloma. V šestih državah, med katerimi se je na vrh uvrstila prav Slovenija, se ženske v primerjavi z moškimi v več kot pol manjši meri lotevajo podjetništva. Te države so še Grčija, Švedska, Švica, Velika Britanija in Turčija,« poudarjajo avtorji letošnjega poročila GEM. V vseh starostnih skupinah so sicer ženske manj zastopane kot moški, največja razlika pa nastane v starostni skupini 25–34 let. V tem obdobju sta oba spola najbolj aktivna, pri čemer se za podjetništvo odloča ena od 20 mladih žensk in vsak peti moški.
 

Vsaka četrta v podjetništvo vstopa iz nuje

Podjetja, ki jih vodijo ženske, so praviloma manjša kot tista, ki jih vodijo moški, in delujejo v drugih panogah. »Primerjava samozaposlenih po spolu in panogah nakazuje, da so samozaposlene ženske najaktivnejše v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v večji meri kot moški delujejo v trgovini na debelo in drobno, v dejavnostih nastanitev in gostinskih storitev, umetnosti, industriji zabave in rekreacije, v dejavnostih na področju zdravja in socialnega varstva ljudi, v upravnih in podpornih storitvenih dejavnostih ter izobraževanju,« povzema razmere GEM. Podatki, ki jih objavlja na podlagi registrskih virov statistični urad, na prvo mesto postavljajo storitvene dejavnosti, v katere sodijo tudi frizerstvo, kozmetična dejavnost in podobne storitve, veliko je tudi strežbe, ženske podjetja odpirajo tudi za opravljanje podjetniškega in poslovnega svetovanja, računovodskih storitev …

V povezavi s tem seveda ne moremo mimo podjetništva iz nuje. Raziskovalci ugotavljajo, da se je v Evropi v zadnjih letih med ženskami, ki so ustanovile podjetje, ta delež zmanjšal z dobrih 24 odstotkov na manj kot 20, v Sloveniji pa se je pomembno povečal. Lani je 33 odstotkov žensk, ki so razmišljale o ustanovitvi podjetja oziroma so ga ustanovile pred manj kot tremi leti in pol, povedalo, da so se za to odločile zaradi nuje, še pred nekaj leti je bilo takšnih 24 odstotkov. Slovenski analitiki GEM ocenjujejo, da so ena od razlag za to lahko subvencije za spodbujanje podjetništva, ki sta jih lani nudila zavod za zaposlovanje in ministrstvo za delo: »Ker gre pri takem vstopu v podjetništvo za iniciacijo s strani podpornih institucij, posameznice tak podjetniški angažma najverjetneje dojemajo kot vstop v podjetništvo zaradi nuje, čeravno je bilo za realizacijo podjetniške ideje treba zaznati primerno poslovno priložnost.«

Manj si zaupajo, težje prepoznajo priložnosti

Kako slovenski raziskovalci, ki sodelujejo pri GEM, pojasnjujejo tako majhno zanimanje žensk za podjetništvo v Sloveniji? Profesor Miroslav Rebernik, predstojnik Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij, poudarja, da moramo gledati širše: »Slovenska družba je v veliki meri še vedno zelo moška, ne sicer na formalno pravni ravni, na kulturni in sociološki pa gotovo. Dovolj je, da pogledate katerekoli strukture, kjer leži dejanska odločitvena moč, pa boste videli, kako malo žensk zaseda tovrstne pozicije. Poglejmo še plačne razkorake, karierne možnosti … Zato ni nič nenavadnega, da se to izkazuje tudi na področju podjetništva.«

Vse to je zelo pomembno, poudarja Rebernik, saj je pri odločanju za samostojno pot treba pretuhtati in pretehtati vrsto dejavnikov ter si odgovoriti na vprašanja, kot so: ali sem sposoben, imam dovolj znanja, je moja ideja sploh poslovna priložnost, na koga se lahko obrnem za nasvet, se bo dalo živeti od tega, kaj če mi ne uspe, kaj bo rekla družina, okolica … Tu so še vprašanja, povezana z otroki in družino, ki jih moški pogosto prezrejo, poudarja Rebernik. Izpostavlja, da imajo ženske v Sloveniji pri odločanju za podjetništvo na štirih področjih slabše izhodišče kot moški: imajo manjše zaupanje v svoje podjetniško znanje, manj zaznavajo poslovne priložnosti, bolj jih je strah neuspeha in poznajo manj drugih podjetnikov.

V Sloveniji 59 odstotkov moških meni, da ima ustrezno znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo, enako mnenje ima o sebi 42 odstotkov žensk. Obetavne poslovne priložnosti prepoznava 47 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk, strah pred neuspehom občuti 31 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Tudi pri stikih z uspešnimi podjetniki je vrzel podobna: z njimi se lahko pohvali 43 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk, kažejo rezultati GEM.



Profesorica Polona Tominc s Katedre za kvantitativne ekonomske analize in soavtorica GEM Slovenija analizira: »Rezultati jasno kažejo, da je razvijanje podjetniškega znanja in sposobnosti verjetno eden od ključnih ukrepov za spodbujanje podjetništva med ženskami. Še posebej zato, ker vemo, da je zaupanje v lastne podjetniške sposobnosti povezano s pozornostjo in sposobnostjo ljudi, da prepoznavajo poslovne priložnosti, da torej znajo identificirati pojave in aktivnosti, ki jih lahko spremenijo v obetavne podjetniške zgodbe. Zato tudi ni presenetljivo, da obstaja negativna vrzel v škodo žensk glede zaznavanja obetavnih poslovnih priložnosti. Po drugi strani samozaupanje v lastno podjetniško znanje in sposobnosti krepi zaupanje v uspeh in slabi strah pred neuspehom, ki lahko pomembno hromi podjetniške odločitve ljudi.«

Moč mentorstva

Poudarja tudi pomen vključevanja v podjetniške mreže, saj to povečuje samozaupanje v lastno znanje in sposobnosti, hkrati pa omogoča tudi sodelovanje z vzorniki v podjetništvu. Ukrepi v tej smeri bi zato pozitivno vplivali na vključenost žensk v podjetništvo, pravi Tominčeva in poziva h krepitvi programov, ki omogočajo ženskam, da svoje podjetniške ideje preverijo z izkušenimi podjetniki.



Podjetniško izobraževanje bi morali izboljšati in konkretizirati, tudi s predavanji in delavnicami z več sodelujočimi podjetnicami kot predavateljicami, predlaga Rebernik in dodaja, da bi pričakoval več tovrstnih aktivnosti, namenjenih samo ženskam. Predlaga tudi vzpostavitev ustreznega mentorskega sistema, s pomočjo katerega bodo lahko podjetnice pridobivale zadostne informacije, ki jim bodo pomagale zmanjšati strah pred neuspehom. »Seveda bi lahko tudi država zelo neposredno pokazala, da si želi več podjetnic z nekoliko pozitivne diskriminacije: delna oprostitev davka v prvih dveh letih, spodbude za investitorje (posameznike, sklade ali podjetja) v podjetja, ki so jih ustanovile in jih vodijo ženske, dodatni programi financiranja podjetnic v okviru Spirita ali Slovenskega podjetniškega sklada …,« je konkreten Miroslav Rebernik.
Da ženske potrebujejo (le) spodbudo, lahko sklepamo tudi iz odnosa do podjetništva. Na vprašanje, ali je podjetništvo dobra karierna izbira, je v raziskavi pritrdilno odgovorilo 59 odstotkov žensk, celo malo več kot moških, podobno pa je tudi pri oceni podjetništva kot spoštovanega poklica – da ima ugled, meni 76 odstotkov žensk in malo manj moških.