Še vedno vse preveč zastarelih metod vodenja

Ali kakor pravi Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in Vip mobile: »V eks­tremnih situacijah se vedno pokaže moč gradnje korporativne kulture v preteklosti. Vse, kar smo do zdaj gradili, se nam lahko vrne v pozitivnem ali negativnem smislu.«

Razmere, s katerimi se po izbruhu koronavirusa soočamo v družbi in organizacijah, torej niso priložnost za izboljšanje morda slabih odnosov v podjetjih, postavljanje temeljev organizacijske kulture in igranje na karto skupnega cilja, ampak prej nasprotno. »Podjetje, ki leta gradi pozitivno delovno vzdušje, zdravo okolje, temelječe na zaupanju, v neugodnih trenutkih vedno lahko računa na sodelavce,« poudarja Turk, v nasprot­nem primeru pa bi zdaj lahko imeli kaotično vzdušje, polno vsesplošne panike, nezadovoljstva.




Slabi odnosi v času krize postanejo še slabši. Sonja Klopčič, soorganizatorka mednarodne izkustvene konference World of Synergy – zaradi koronavirusa je prestavljena na jesen, nosilna tema dogodka pa je prav odgovornost kot sposobnost odziva na situacijo – se strinja: panika, ki jo lahko povzročijo razmere, kakršnim smo priča, nikakor ne pripomore k izboljšanju stanja v organizacijah.

S čim se bodo izkazali dobri vodje

Najpomembneje je postaviti ljudi na prvo mesto, jim pokazati, da jih podpiramo, in poskrbeti za zdravo delovno okolje, pravi Sonja Klopčič, da je to tudi osnova, na kateri bo podjetje lahko gradilo odnose po umiritvi dogajanja z virusom. Sogovornika se strinjata, da se bodo v razmerah, ko je zaposlene morda tudi strah za delovna mesta, dobri vodje izkazali z ustrezno komunikacijo.



Zelo pomembno je jasno in odkrito komuniciranje o razmerah, čeprav so težke. Treba je biti pozitiven, a brez leporečenja, sodelavci in uporabniki morajo biti seznanjeni z resnostjo situacije, pravi Turk in opozarja, da je izjemno pomemben dnevni stik vodij z najbolj izpostavljenimi sodelavci, pokazati je treba veliko čustvene inteligence in razumevanja.

»Nikar ne bodite nevidni, ne bežite pred odgovornostjo in situacijo. Sodelavce poslušajte, dajte jim jasna navodila in ostanite mirni. Ne pozabite na pohvale. Vodje moramo ostati vzor za vse zaposlene v vseh okoliščinah, ta ni nič drugačna,« še poudarja Dejan Turk.




Sonja Klopčič dodaja, da odločno ukrepanje in redno informiranje delujeta na sodelavce pomirjujoče, saj jim vodje s tem sporočajo, da jim je mar zanje, za njihovo varnost, zdravje in za prihodnost.

(Ne)pripravljeni na prihodnost

Pa so vodje v Sloveniji pripravljeni na vse to? So pripravljeni na prihodnost dela? Turk meni, da v splošnem slabo: »Preveč je zastarelih metod vodenja in upravljanja podjetij. Preveč vodenja temelji na hierarhiji, celo strahu, navodilih, odločanje je v rokah izbrancev ali celo posameznikov,« je prepričan.

Sonja Klopčič poudarja, da bo prihodnost dela verjetno prinesla izzive, ki jih še ne poznamo, zato se sodobni vodja zaveda, da s svojimi odločitvami neposredno vpliva na kakovost življenja mnogih ljudi.

»Sodobni voditelji organizacij ne vodijo samo kot posel, temveč jih razumejo kot platformo za uresničevanje svojega poslanstva in poslanstva sodelavcev ter za prispevek k napredku skupnosti. Med deležnike prištevajo tudi planet in odgovorno skrbijo za trajnostni izid na vseh štirih področjih: ljudje, poslanstvo, planet, dobiček (4P, ang. people, purpose, planet, profit).«