S katerimi veščinami do nove službe?

Kako živahen je skriti trg dela, kaže podatek, da se več kot dve tretjini delovnih mest zapolni, še preden podjetje objavi povpraševanje. Izbrani kandidati so za prosto mesto izvedeli od nekoga drugega ali pa so ponudbo delodajalcu poslali sami od sebe. Za iskanje dela potrebujemo vrsto veščin in samoiniciativnost je ena od njih.
Fotografija: Foto Voranc Vogel
Foto Voranc Vogel

Če sami pošljemo ponudbo podjetju, v katerem si želimo delati, ni nič slabega, ne gre za vsiljevanje samega sebe, poudarja Polona Vehovec, karierna svetovalka na zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. Tudi delodajalci tega ne razumejo (več) tako in ta način iskanja dela je verjetno učinkovitejši. Čeprav podjetje morda tisti dan ne potrebuje delavca z znanjem, ki ga ponujamo, bo morda že naslednji dan drugače. Posamezniki, ki samo­iniciativno pošiljajo ponudbe, so pogosto presenečeni nad odzivom podjetij – hitro dobijo povratno informacijo –, medtem ko so kot pasivni iskalci, ki se prijavljajo na objavljene razpise, glede tega pogosto razočarani.


Zakonodaja delodajalcem nalaga, da vsako prosto delovno mesto javno objavijo, ne glede na to, ali v resnici že imajo ustreznega kandidata – vsi smo že videli razpise, v katerih je bil rok za prijavo samo nekaj dni, in verjetno (ne pa nujno) je to pokazatelj, da podjetje z objavo samo izpolnjuje zakonske obveznosti. Nepreverjen namig izkušenega iskalca zaposlitve: če je v zaposlitvenem oglasu na spletni strani zavoda za zaposlovanje navedeno, da delodajalec želi napotovanje zavoda za zaposlovanje in/ali če je navedenih več enot zavoda, pri katerih je oglas objavljen, podjetje najverjetneje res išče delavca.
 

Veščine, ki jih ne prepoznamo


Kako torej uspešno iskati zaposlitev in katere veščine potrebujemo, da smo opolnomočeni za to? Posameznik mora najprej spoznati sebe, odkriti svoje močne strani in prepoznati vse svoje veščine. »Zelo pogosto ugotavljamo, da imajo naše stranke veliko znanja in veš­čin, pogosto celo zelo specifičnih, ki pa jih same ne prepoznajo. Mislijo, da niso pomembne ali da jih ima vsak. Pa ni tako,« je poudarila Polona Vehovec. Potem si morajo odgovoriti na vprašanje, kaj si želijo delati in kako lahko svoje znanje najbolje izkoristijo. »Govorim o grajenju osebne blagovne znamke in za izpeljavo tega procesa potrebujemo določene veščine. Na delavnicah, ki jih organiziramo za brezposelne, najprej krepimo prav to,« je povedala karierna svetovalka na zavodu za zaposlovanje.

Ko poznamo sebe, svoje potenciale in želje, moramo vsebino dobro predstaviti. Vprašamo se, komu in na kakšen način bi to lahko ponudili. Naredimo analizo trga in oblikujemo nabor desetih ali petnajstih delodajalcev, za katere imamo jasno sliko, kaj jim želimo ponuditi, jih dobro preučimo. V ponudbi jasno sporočimo, kaj jim ponujamo. »Res je zelo pomembno, da znamo predstaviti svoje prednosti, pokazati, da verjamemo v lastne vire moči. Če bi z zaposlitvijo lahko podjetje izkoristilo tudi katero od ugodnosti v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, tega ni odveč omeniti,« svetuje Polona Vehovec, ki ugotavlja, da morajo posamezniki v vlogi iskalcev zaposlitve prilagoditi način komuniciranja, »v šoli nas komuniciranja, v katerem je treba promovirati sebe, se realno vrednotiti, ne učijo. A samozavestna komunikacija je zelo pomembna.«

Kakor še poudarja sogovornica, delo najbolj učinkovito iščemo tako, da uporabimo čim več različnih pristopov, prvi stik s potencialnim delodajalcem pa je zelo pomemben. Kadroviki priznavajo, da si že v prvih nekaj sekundah ustvarijo sliko o osebi, ki je pred njimi.
 

Z »elevator pitchem« v nahrbtniku


V pisnih predstavitvah smo preveč splošni, iskalcem dela sporoča sogovornica. Delodajalci pogo­sto pravijo, da v življenjepisih na primer preberejo, da je kandidat komunikativen. Če to preberejo v vseh življenjepisih, so v njihovih očeh vsi enaki. Boljši pristop je, da s primerom pojasnijo, kako so uporabili to svojo veščino v praksi in kakšen rezultat je prinesla. »In še vedno velja, da je prijave na delovno mesto treba prilagajati temu, kaj želimo delodajalcu ponuditi,« je sogovornica opozorila, da mnogi iskalci zaposlitve pošiljajo enak življenjepis in spremno besedilo vsem delodajalcem, namesto da bi poudarke prilagodili glede na delovno mesto.

V živem pogovoru s kadrovikom je pomembna veščina aktivno poslušanje. Pri tem je zelo pomembna pozornost, da razumemo, katere informacije želi sogovornik. Kakor poudarja sogovornica, imajo nekateri, ki jim je bližja komunikacija po spletu, pri tem težave. Na razgovoru se nekateri znajdejo v stiski, ko kadrovik želi, da se predstavijo. Kdo ste? V resnici bi morali odgovor na to vprašanje, tako imenovani »elevator pitch«, nositi v nahrbtniku, je slikovita sogovornica. Nikoli se ne ve, kdaj in kje se pojavi enkratna priložnost. V minutnem samogovoru bi morali znati povedati vse ključne stvari o sebi.

Sicer pa, poudarja sogovornica, sta zelo pomembni veščini, ki ju potrebujemo pri iskanju dela, poleg samoiniciativnosti, vztrajnost in pozitivna naravnanost. »Zavrnitev ne sme vzeti poguma. Ne pomeni, da nismo sposobni, ampak da izbrani delodajalec v tistem trenutku ne potrebuje kandidata s takšnim znanjem in veščinami.«

Več iz rubrike

Komentarji: