Prihodnost dela mora biti pravična za vse

V zadnjih štirih letih je v EU nastalo 12,4 milijona novih delovnih mest, do leta 2020 naj bi jih zaživelo še 1,2 milijona, hkrati pa so se socialne razlike med prebivalstvom povečale. Foto Reuters

Prejšnji teden je Evropski parlament potrdil ustanovitev Evropskega organa za delo in predlagano direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU. Direktiva zaposlenim v EU, vključno s tremi milijoni tistih, ki delajo po pogodbah, ki ne zagotavljajo predvidljivosti dela (na primer na zahtevo, po vavčerskem sistemu), zagotavlja minimalne pravice.

O njej smo v Svetu kapitala že podrobneje pisali. To pa je samo ena od sprememb, s katero se v Bruslju odzivajo na sodobne načine dela. Prekarizacija, ki je eden od obrazov atipičnih oblik dela, je tudi na radarju ministrstva za delo v Sloveniji.

Velikih sprememb na trgu dela sicer ne bo povzročila samo rast števila netipičnih pogodb o delu, kar je sicer tudi posledica digitalizacije, ampak vsaj še demografske spremembe, globalizacija, zelenenje gospodarstva. »Sprememb na trgu dela ne moremo ustaviti, moramo jih oblikovati, iz izziva moramo narediti priložnosti, in to za vse državljane EU. Nihče ne sme ostati ob strani, ne glede na to, kdo je in od kje prihaja. Ohraniti moramo vrednote in zagotoviti pravičnost,« so poudarjali govorci na konferenci o prihodnosti dela v Bruslju.
V zadnjih štirih letih je v EU nastalo 12,4 milijona novih delovnih mest, zaposlenost med Evropejci se je povečala z 69 na 73 odstotkov in naj bi že prihodnje leto dosegla 75 odstotkov, torej naj bi zaživelo še več kot milijon delovnih mest. Hkrati pa podatki kažejo, da so se socialne razlike med zaposlenimi povečale. »Vsaj 90 odstotkov delovnih mest bo v prihodnje zahtevalo digitalno pismenost delavcev, zdaj pa jih skoraj polovica nima niti ustreznih osnovnih matematičnih in bralnih veščin,« so opozarjali na enega od izzivov, ki čaka EU, da bi zagotovila enake možnosti za vse.
 

Dileme vlaganja v veščine zaposlenih


»Zagotoviti moramo, da bodo imeli vsi delavci ustrezne veščine, ki jih bodo nenehno nadgrajevali v skladu s potrebami in spreminjanjem njihovega delovnega okolja. Samo na ta način bodo zaposljivi, delodajalci, ki bodo imeli zaposlene s pravimi veščinami, pa bodo konkurenčnejši na globalnem trgu. To je zmagovalna kombinacija za vse,« je poudarila evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.

image
Zaposleni v Sloveniji so leta 2017 izkoristili 662.086 koledarskih dni bolniškega dopusta za nego družinskega člana, od tega so 537.620 dni koristile ženske. Foto Shutterstock


Kot so opozarjali govorci na konferenci, je zdaj velik izziv, kako povečati dostopnost usposabljanj za vse. Podatki kažejo, da veščine nadgrajujejo predvsem tisti, ki so že tako bolje opremljeni z njimi, medtem ko manj usposobljeni pogosto izpadejo iz načrtov usposabljanj. To ni smotrno potrošen denar, ki ga je EU v finančnem obdobju 2014–2020 za vseživljenjsko izobraževanje namenila 27 milijard evrov.

Eden od predlogov, kako bi zagotovili sredstva za usposabljanje zaposlenih vso kariero, je, da bi vsak posameznik imel oseben učni račun, na katerega bi prejemal denar za neprestana usposabljanja, ki bi jih potreboval za to, da bi izboljševal ali vsaj ohranjal svojo zaposljivost. Podjetja, sploh manjša, so v dilemi, ali vlagati v svoje zaposlene. »Ne le, da v času usposabljanj niso na delovnem mestu, boljše veščine ko imajo, bolj so tudi zanimivi za večje delodajalce, ki jih k sebi lahko privabijo z večjo plačo,« so na mobilnost veščin opozorili podjetniki in izpostavili, da je več kot 99 odstotkov podjetij v Evropi malih in srednjih, med njimi pa jih 90 odstotkov zaposluje deset ali manj delavcev.


Steber socialnih pravic v praksi


Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela – vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela, je poudarila Marianne Thyssen in opozorila na socialne sisteme v državah članicah EU: »Države so zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. Ponosna sem na 20 načel, ki smo jih določili z Evropskim stebrom socialnih pravic, na podlagi katerega nastaja zakonodaja, kot je direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU.«

Med drugim je že sprejeta direktiva o ravnovesju med delovnim in zasebnim življenjem, ki določa, da imajo starši in osebe, ki morajo skrbeti za druge, pravico do ustreznega dopusta in prožnih ureditev dela ter dostopa do storitev oskrbe. Potrjena je tudi direktiva o boljši zaščiti delavcev pred radioaktivnimi kemikalijami, o pravičnih pogojih za delavce, ki delajo oziroma so del kariere delali v drugih članicah EU. Zagotoviti je treba tudi ustrezne minimalne plače zaposlenim, poskrbeti za enako plačilo žensk ter njihovo večjo enakopravnost.

image
REUTERS V finančnem obdobju 2014–2020 je EU za vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih namenila 27 milijard evrov, ki pa po mnenju nekaterih niso smotrno porabljeni. Veščine nadgrajujejo predvsem tisti, ki so že tako bolje opremljeni z njimi, medtem ko manj usposobljeni pogosto izpadejo iz načrtov usposabljanj. Foto Reuters

»Mobilnost je za razvoj EU zelo pomembna, trenutno 17 milijonov ljudi dela zunaj svoje matične države, to je dvakrat več kot pred desetimi leti,« je Marianne Thyssen utemeljila pomen ustanovitve nadzornega organa za delo po zgledu Evropskega bančnega organa. Njegove dejavnosti bodo povezane s pravili o mobilnosti delovne sile, napotitvi delavcev in koordinaciji socialne varnosti.


V Sloveniji sistematično nad prekarnost


Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da zakonodaja v Sloveniji ustrezno odgovarja na vprašanja, povezana s sodobnimi pristopi in načini opravljanja dela. »Delovna razmerja vzpostavljajo ustrezno razmerje pravic in obveznosti med obema strankama, pri čemer se delavcu kot šibkejši stranki zagotavlja dodatna pravna varnost, delodajalcu pa ustrezna predvidljivost,« so prepričani.
Da bi spodbudili strokovno razpravo ter oblikovanje nabora možnih ukrepov, ki se nanašajo na atipične oblike dela in njegove posledice, so leta 2016 predstavili dokument »Za dostojno delo«.

Ministrstvo za delo: »Reforma trga dela v letu 2013 je s krepitvijo fleksibilnosti in opuščanjem nekaterih dodatnih administrativnih bremen za delodajalce ter krepitvijo določenih vidikov varnosti za delavce vzpostavila ustrezen sodoben pravni okvir na področju delovnih razmerij.«

Nekateri ukrepi so že sprejeti. Delovni inšpektor na primer lahko odredi zaposlitev delavca, ki opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava v treh delovnih dneh, kljub temu da obstajajo elementi delovnega razmerja. Če dvakrat v letu dni ugotovi nepravilnosti pri izplačilu plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, lahko prepove opravljanje dela ali delovnega procesa do odprave nepravilnosti.

»Prekarizacijo na ministrstvu dojemamo predvsem kot enega izmed obrazov porasta atipičnih oblik dela, ki lahko prinaša negativne posledice, in to tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni je to lahko odsotnost minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev, na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčno politiko.«

Ministrstvo sicer načrtuje sistemsko ureditev področja, v povezavi s tem teče več aktivnosti. Sofinancira raziskovalni projekt treh slovenskih univerz MAPA, ki bo trajal še leto dni, skupaj pa dve leti. Z njim bomo dobili celovit vpogled v prekarno delo v Sloveniji. V okviru projekta se kot ena od oblik dela obravnava tudi platformno delo.

V začetku leta je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo strategije boja proti prekarnosti. Kot so poudarili na ministrstvu, je namen pripraviti celovit nabor ukrepov, saj je bilo do zdaj področje obravnavano parcialno. Prav danes v sodelovanju z državnim svetom organizirajo posvet na to temo.
Več iz rubrike