Dostojno delo ni le primerna plača
Digitalizacija je omogočila ustvarjanje novih oblik dela s fleksibilnejšim odnosom med delodajalcem in delojemalcem, kar pa mnoge tako zaposlene postavlja v negotov položaj. Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS, opozarja, da ne gre toliko za nove oblike dela kot za zlorabe zakonodaje.
Odpri galerijo
Kako hitro se širijo nestandardne zaposlitve – torej pogodbe o delu, ki niso sklenjene za nedoločen in polni delovni čas –, kažejo podatki, ki jih je zbrala Evropska komisija, ko je pred dobrim letom dni predlagala direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU. Od leta 2014 je bilo v EU ustvarjenih več kot pet milijonov delovnih mest, skoraj vsako peto z novimi oblikami zaposlitve.
Glede na študijo Evropske komisije od dva do trije milijoni delavcev (od 240 milijonov zaposlenih) delajo v nestandardnih oblikah zaposlitve. Več kot polovica med njimi jih ima pogodbo za delo na zahtevo ali o priložnostnem delu. V Sloveniji po podatkih statističnega urada dobrih 11 odstotkov delovno aktivnih posameznikov nima pogodbe za polni delovni čas. Med njimi so tudi študenti, dela jih približno 27.000 (5000 več kot pred petimi leti).
Velika večina od 14.000 agencijskih delavcev je zaposlena za polni delovni čas, se je pa število agencijskih delavcev v primerjavi z letom 2014 povečalo za več kot polovico. V istem obdobju se je za 13.000 povečalo število samostojnih podjetnikov, ki jih je zdaj že skoraj 94.000, približno 600 več (skupaj pa 12.300) je tudi posameznikov, ki imajo registrirano dejavnost. V raziskavi Globalnega podjetniškega monitorja je vsaka tretja ženska v Sloveniji, ki je v zadnjih treh letih in pol odprla svoje podjetje ali pa je v postopku odpiranja, povedala, da je podjetnica iz nuje, ker ni imela boljše priložnosti za zaposlitev. Iz tega razloga je podjetje odprlo ali ga odpira 20 odstotkov moških, ostali so se za podjetništvo odločili, ker so videli poslovno priložnost.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poudarja, da omenjene oblike dela, ki jih v sodobnem času velikokrat povezujemo z vprašanjem dostojnega dela in prekarnosti, niso nove: »Avtorske pogodbe, pogodbe civilnega prava, podjemne pogodbe, s. p. – vse te oblike smo poznali že v 90. letih letih in niso bile problematične, dokler jih delodajalci niso začeli uporabljati v nasprotju z namenom zakonodajalca. Govoriti moramo o načinu opravljanja nekega dela, ki se zlorablja, ne o novih oblikah dela,« je opozoril in se dotaknil pogodb za določen čas. Odkar se njihovo sklepanje nanaša na vrsto dela, ki ga delavec opravlja, in ne na naziv delovnega mesta, se je povečalo število zaposlitev za nedoločen čas in splošno gledano vprašanje ni več tako pereče.
Zaposleni, ki imajo pogodbe o krajšem delovniku, pogosto v resnici delajo dalj časa, poudarja Zorko: »Delovni čas je samo ena od sestavin dostojnega dela. Splošno znano je, da zaposleni opravijo veliko več nadur, kot je zabeleženo, zato smo v ZSSS predlagali spremembo zakona o evidentiranju delovnega časa. Zakon zdaj določa, koliko ur smo na delovnem mestu, ne pa kdaj pridemo in kdaj gremo. V povprečju smo lahko prisotni osem ur, vprašanje pa je, ali so upoštevana določila o počitkih in odmorih med delovnimi dnevi,« je Zorko nakazal, o čem bo tekla beseda na aprilski seji ekonomsko socialnega sveta, do konca leta pa pričakuje že spremembo zakonodaje na tem področju.
»Dostojno delo v zdravstveni negi že dolgo več ne obstaja. V naši dejavnosti nista težavi zaposlitev za določen čas, prek s. p. in podobno, ampak pomanjkanje kadra, nizko plačilo, neurejen (nepredvidljiv) delovni čas in pogoji za delo (zastarela oprema),« je o pogledu na dostojno delo z vidika delavcev v zdravstveni negi izpostavil generalni sekretar panožnega sindikata Marjan Meglič.
Zaradi tega kadri odhajajo, prijav na razpisana prosta delovna mesta pa ni. Tisti, ki ostajajo, so čedalje bolj obremenjeni, veča se število ur dela prek polnega delovnega časa, saj brez tega ni možno zagotoviti 24-urnega dela. Pogosto se že dogaja, da nimajo prostega niti zakonsko predpisanega vikenda. Težava srednjih medicinskih sester je, da opravljajo naloge diplomiranih medicinskih sester, za kar ne prejemajo nobenega plačila, kar Meglič opisuje kot ekonomsko izkoriščanje (suženjstvo). Prav plače, ki so za srednje medicinske sestre po njegovih besedah le malo nad minimalno ravnjo, so poleg delovnih pogojev poglavitni razlog za pomanjkanje delavcev.
Na še eno obliko nedostojnega dela je opozorila Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks. Zadeva tiste, ki so se izobrazili na diplomski ali podiplomski stopnji, njihove kompetence pa se ne skladajo s potrebami na trgu dela. Tako ostanejo brez zaposlitve ali pa se začasno zaposlijo na primer kot trgovke, potem pa tam tudi ostanejo.
Glede na študijo Evropske komisije od dva do trije milijoni delavcev (od 240 milijonov zaposlenih) delajo v nestandardnih oblikah zaposlitve. Več kot polovica med njimi jih ima pogodbo za delo na zahtevo ali o priložnostnem delu. V Sloveniji po podatkih statističnega urada dobrih 11 odstotkov delovno aktivnih posameznikov nima pogodbe za polni delovni čas. Med njimi so tudi študenti, dela jih približno 27.000 (5000 več kot pred petimi leti).
Velika večina od 14.000 agencijskih delavcev je zaposlena za polni delovni čas, se je pa število agencijskih delavcev v primerjavi z letom 2014 povečalo za več kot polovico. V istem obdobju se je za 13.000 povečalo število samostojnih podjetnikov, ki jih je zdaj že skoraj 94.000, približno 600 več (skupaj pa 12.300) je tudi posameznikov, ki imajo registrirano dejavnost. V raziskavi Globalnega podjetniškega monitorja je vsaka tretja ženska v Sloveniji, ki je v zadnjih treh letih in pol odprla svoje podjetje ali pa je v postopku odpiranja, povedala, da je podjetnica iz nuje, ker ni imela boljše priložnosti za zaposlitev. Iz tega razloga je podjetje odprlo ali ga odpira 20 odstotkov moških, ostali so se za podjetništvo odločili, ker so videli poslovno priložnost.
Atipične oblike dela in zlorabe
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poudarja, da omenjene oblike dela, ki jih v sodobnem času velikokrat povezujemo z vprašanjem dostojnega dela in prekarnosti, niso nove: »Avtorske pogodbe, pogodbe civilnega prava, podjemne pogodbe, s. p. – vse te oblike smo poznali že v 90. letih letih in niso bile problematične, dokler jih delodajalci niso začeli uporabljati v nasprotju z namenom zakonodajalca. Govoriti moramo o načinu opravljanja nekega dela, ki se zlorablja, ne o novih oblikah dela,« je opozoril in se dotaknil pogodb za določen čas. Odkar se njihovo sklepanje nanaša na vrsto dela, ki ga delavec opravlja, in ne na naziv delovnega mesta, se je povečalo število zaposlitev za nedoločen čas in splošno gledano vprašanje ni več tako pereče.
Zaposleni, ki imajo pogodbe o krajšem delovniku, pogosto v resnici delajo dalj časa, poudarja Zorko: »Delovni čas je samo ena od sestavin dostojnega dela. Splošno znano je, da zaposleni opravijo veliko več nadur, kot je zabeleženo, zato smo v ZSSS predlagali spremembo zakona o evidentiranju delovnega časa. Zakon zdaj določa, koliko ur smo na delovnem mestu, ne pa kdaj pridemo in kdaj gremo. V povprečju smo lahko prisotni osem ur, vprašanje pa je, ali so upoštevana določila o počitkih in odmorih med delovnimi dnevi,« je Zorko nakazal, o čem bo tekla beseda na aprilski seji ekonomsko socialnega sveta, do konca leta pa pričakuje že spremembo zakonodaje na tem področju.
Med terciarno izobraženimi brezposelnimi do 29. leta je 71 odstotkov žensk, med njimi jih ima 62 odstotkov družboslovno ali humanistično izobrazbo.
Velikokrat se dostojno delo povezuje z višino plače, a to je samo še en del paketa, upoštevati je treba tudi kakovost delovnega mesta, varnost delovnega okolja, počutje zaposlenega na delovnem mestu ter spoštovanje ukrepov varstva in zdravja na delovnem mestu. »Govorimo o dostojnih in kakovostnih delovnih mestih, pri slednjem imamo v Sloveniji še veliko prostora za izboljšave. Tisti, ki odhajajo v tujino, se za to ne odločajo, ker doma ne najdejo dela, ampak zato, ker imajo tam boljše pogoje za delo, možnosti usposabljanj, dodatnega učenja, napredovanja … Odhajajo, ker se na takšnih delovnih mestih počutijo bolje ter lažje razvijajo sebe in svoje ambicije,« je poudaril Andrej Zorko in opozoril na izziv, ki nas v povezavi s trgom dela čaka v prihodnje.
Eni odhajajo, ostali so čedalje bolj obremenjeni
»Dostojno delo v zdravstveni negi že dolgo več ne obstaja. V naši dejavnosti nista težavi zaposlitev za določen čas, prek s. p. in podobno, ampak pomanjkanje kadra, nizko plačilo, neurejen (nepredvidljiv) delovni čas in pogoji za delo (zastarela oprema),« je o pogledu na dostojno delo z vidika delavcev v zdravstveni negi izpostavil generalni sekretar panožnega sindikata Marjan Meglič.
Zaradi tega kadri odhajajo, prijav na razpisana prosta delovna mesta pa ni. Tisti, ki ostajajo, so čedalje bolj obremenjeni, veča se število ur dela prek polnega delovnega časa, saj brez tega ni možno zagotoviti 24-urnega dela. Pogosto se že dogaja, da nimajo prostega niti zakonsko predpisanega vikenda. Težava srednjih medicinskih sester je, da opravljajo naloge diplomiranih medicinskih sester, za kar ne prejemajo nobenega plačila, kar Meglič opisuje kot ekonomsko izkoriščanje (suženjstvo). Prav plače, ki so za srednje medicinske sestre po njegovih besedah le malo nad minimalno ravnjo, so poleg delovnih pogojev poglavitni razlog za pomanjkanje delavcev.
Na še eno obliko nedostojnega dela je opozorila Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks. Zadeva tiste, ki so se izobrazili na diplomski ali podiplomski stopnji, njihove kompetence pa se ne skladajo s potrebami na trgu dela. Tako ostanejo brez zaposlitve ali pa se začasno zaposlijo na primer kot trgovke, potem pa tam tudi ostanejo.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?