Prevroče, da bi delali …

Zdravstvene težave zaradi vročine se pojavijo pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija in ob visoki vlažnosti zraka. Foto Leon Vidic

Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da bo leta 2030 zaradi zmanjšane produktivnosti, ki jo povzroča ‘vročinski stres‘, izgubljenih 2,2 odstotka vseh delovnih ur, kar je enako 80 (!) milijonom delovnih mest, v denarju pa to pomeni 2400 milijard ameriških dolarjev.

Najbolj prizadeti bodo najrevnejši. Predpostavke temeljijo na dvigu temperatur za največ 1,5 stopinje Celzija in da sta najbolj izpostavljeni panogi gradbeništvo in predvsem kmetijstvo, v katerem bo leta 2030 delalo predvidoma 940 milijonov ljudi. V tej panogi bo 60 odstotkov vseh pričakovanih izgub, v gradbeništvu pa 19 odstotkov.

Po ocenah je bila v južni Evropi leta 1995 produktivnost delavcev zaradi vročine zmanjšana toliko, kot bi bilo izgubljenih 6300 delovnih mest, do leta 2030 pa naj bi ta številka narasla na 14.400 izgubljenih delovnih mest. V Sloveniji so izgube ocenjene na 0,02 odstotka ur v vsaki od obeh najbolj ogroženih panog.

Zdravstvene težave zaradi vročine se pojavijo pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija in ob visoki vlažnosti zraka. Izpostavljenost visokim temperaturam med delom zmanjšajo fizično sposobnost delavcev, v najhujših primerih lahko vodi tudi v srčni infarkt. 

ILO poziva države k večjim prizadevanjem za oblikovanje, financiranje in uvedbo nacionalnih politik, ki bi zaščitile delavce. Delodajalci naj zagotavljajo pitno vodo, senco ter ustrezne počitke in tudi izobraževanja, da bi zaposleni pravočasno prepoznavali znake pregrevanja. Prilagoditi bo treba tudi delovni čas, delovna oblačila in opremo.
Več iz rubrike