Pogovor »brez kravate«: Marko Lotrič, LOTRIČ Meroslovje

V naši karierno usmerjeni družbi se mnogi na kariero pripravljajo skozi različne javne ali zasebne ustanove. Vendar je v resničnem življenju pot do uspeha lahko povsem drugačna. Uspešna kariera se gradi vse življenje, skozi katerega se postopoma učimo novih veščin in pridobivamo dodatne odgovornosti.

Uredništvo Sveta kapitala je v tem oziru pripravilo serijo kratkih intervjujev z uspešnimi slovenskimi podjetniki, ki so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri.

V tokratnem pogovoru izven pisarne se nam je pridružil Marko Lotrič, generalni direktor in ustanovitelj mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology, ki je svojo samostojno poklicno pot pričel z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet.

Danes skupina v sedmih državah združuje že preko 160 strokovnjakov s področja meroslovja. 

Poleg matičnega podjetja LOTRIČ Meroslovje, ki že od svojih začetkov posluje v Selški dolini, v Sloveniji – natančneje v Kranju – delujeta podjetji LOTRIČ Certificiranje ter Iskra LOTRIČ, v Ljubljani PSM merilni sistemi ter v Puconcih podjetje Mikro Medica. Hčerinska podjetja delujejo v Avstriji in Nemčiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Makedoniji, kjer so vzpostavljeni akreditirani laboratoriji.

Marko Lotrič nam je zaupal želje iz otroštva, opisal prvo zaposlitev, lekcije, ki so ga izučile, razkril kaj obžaluje, občuduje, pa vse do tega, kaj mu ponoči ni dalo spati ter spregovoril o priljubljeni knjigi, ki ga je še bolj kot navdušila, navdala s tesnobo. Zaskrbelo ga namreč kam gremo in pod kakšnim nadzorom nas želijo imeti.

Priznani slovenski podjetnik je sicer najbolj ponosen na svojo družino – ženo Mojco, ki mu je vedno stala ob strani ter svoje tri otroke, ki v podjetju prevzemajo vodilna mesta –, kot tudi na svoje sodelavke in sodelavce, njihov vsakdanji trud in prizadevanja za razvoj podjetja,  brez katerega mu, kot pravi, nikoli ne bi uspelo zgraditi mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology, kot jo poznamo danes.

Vabljeni k branju!
 

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

Že kot majhnega me je navduševala elektrotehnika. V spominu mi je ostalo, da so mi dobri možje decembra za darilo večkrat prinesli najrazličnejše sete za izvajanje elektrotehničnih poskusov. Navdušenje nad slednjim se je nadaljevalo tudi v najstniških letih, zaradi česar je bila izbira »kam po končani osnovni šoli« enostavna. Odločil sem se za Srednjo tehniško šolo, Šolski center Kranj – smer elektrotehnik.

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

Moja prva zaposlitev je bila v podjetju Niko Železniki, kjer je bil zaposlen tudi moj oče in kjer sem opravljal delovno mesto orodjarja. V omenjenem podjetju sem bil zaposlen približno leto dni.

Leta 1985 sem prejel povabilo k sodelovanju iz podjetja Tehtnica Železniki, za delo s področja elektrotehnike, kateremu sem se z veseljem odzval. Zaposlil sem se na programu preciznih elektronskih tehtnic, ki smo jih v okviru sporazuma med Jugoslavijo in Kubo izdelovali predvsem za potrebe lekarn.

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

Ponosen sem na svoje sodelavke in sodelavce, njihov vsakdanji trud in prizadevanja za razvoj podjetja,  brez katerega mi nikoli ne bi uspelo zgraditi mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology, kot jo poznamo danes.

Ter seveda na svojo družino. Ženo Mojco, ki mi je vedno stala ob strani ter svoje tri otroke, ki v podjetju prevzemajo vodilna mesta in bodo poskrbeli, da se bo uspešna zgodba nadaljevala tudi po mojem umiku s podjetja.

Od katere knjige/filma ste največ odnesli?

V zadnjem obdobju sem prebral knjigo avtorja Kai-Fuu Lee, Velesili umetne inteligence, Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red, ki me je morda še bolj kot navdušila, navdala s tesnobo. Zaskrbelo me je kam gremo in pod kakšnim nadzorom nas želijo imeti.
 
Z vsakim klikom na svetovnem medmrežju, nakupom na spletu, plačilom s kartico, skratka uporabo elektronskih naprav se zbirajo ogromne količine podatkov o nas. Z uvedbo še hitrejšega interneta – pete generacije – in tehnologijo prepoznave obraza bomo zapadli pod konstantni nadzor. Vprašanje je, ali bomo to dopustili? Vsi si želimo inovativnosti, svobode razmišljanja, drugačnosti, vse zgoraj navedeno pa nas po mojem mnenju spravlja v enoumje. Menim, da bo Evropa, kontinent z najdaljšo tradicijo demokracije, uspela ubraniti človeka in širino njegovega razmišljanja.
 
Po drugi strani pa mi je knjiga ponudila smer, o kateri velja razmišljati. Z uporabo umetne inteligence bomo v prihodnje pospešili postopke dela, ga olajšali ter bistveno izboljšali kakovost oziroma zmanjšali napake. Gre za trend, kateremu ne bomo mogli uiti in katerega se nikakor ne velja bati. Potreben je le premislek in zavestna odločitev kako daleč želimo iti.
 
Če omenjena knjiga obravnava prihodnost, pa druga knjiga, ki me je navdušila, govori o preteklosti – to je Kratka zgodovina skoraj vsega avtorja Billa Brysona, ki na zanimiv način predstavi osupljiva dejstva, ki jih sicer jemljemo kot samoumevna.
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

Naučil sem se, da nikoli ne obljubljam, ko sem vznesen in ne grajam, ko sem jezen. Predvsem pa vedno pazljivo izbiram izrečene besede – slednje imajo neverjetno moč a eno pomanjkljivost – ne moremo jih vzeti nazaj.

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

Verjetno bi lahko vsak dan našli kaj, kar bi lahko obžalovali.

V življenju sem vedno precej fokusiran in tako svojo energijo običajno usmerim v eno stvar.

Zato večkrat obžalujem, da si nisem vzel časa še za kaj drugega – drobne malenkosti, ki nas bogatijo – predvsem obisk opere, gledališča ali dobre razstave – za kar mi prevečkrat zmanjka časa in energije, pa bi si želel, da temu ne bi bilo tako.

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

Ko pomislim nazaj, spomini niso več tako živi in so nekako preživeti. Kljub temu velja, da nas pogosto najbolj zaznamujejo trenutki, ko nam ni bilo lahko. In ja – ko si povsem na začetku in ko je potrebno zunanje financiranje – ko je zaradi večjega obsega investicije za pridobitev kredita potrebno zastaviti tudi družinsko premoženje. Takrat si pred težko odločitvijo, zaradi katere ponoči pogosto ne spiš.
 
Takrat dobiš debelo kožo, kar ti kasneje pogosto pride prav. Z leti spoznaš, da tako kot v življenju tudi v poslu vedno obstajajo nihanja. In enostavno moraš verjeti, da se vse vedno obrne.
 

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

To je bil zagotovo Jože Nograšek – človek z veliko začetnico. Gre za osebo, ki se je že 30 let pred mano ukvarjal s podobno dejavnostjo in ki mi je v letih 1993 do 1995 prenesel vso svoj znanje. Bil je mentor, svetovalec in zaupnik ob enem.

Med drugim me je poslal na enomesečno izobraževanje v tujino, poskrbel za bivanje v tem obdobju in me celo peljal tja in prišel iskat. V naslednjih dveh letih je ob torkih, sredah in četrtkih delal z mano in me učil. Ko je videl, da se posel razvija v pravo smer, je bil tisti, ki me je prepričal, naj žena Mojca ostane doma. Ob tem so se seveda pojavili dvomi, ali prihodek to dopušča. Na pomisleke se je odzval z besedami – »Dogovorjeno, naprej boš zaslužil za njeno plačo, šele potem boš plačal meni.« Gospod Nograšek mi je dal veliko dragocenih nasvetov tako na profesionalnem kot osebnem področju – na primer, da je vedno potrebno plačati davke, da se izognemo kasnejšim težavam.

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

Priznati moram, da nimam osebnega idola. Kljub temu me navdihujejo osebe, ki puščajo pečat širše – na družbo. Taka sta na primer Greta Thunberg in Peter Florjančič.

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

Filozofija našega podjetja je zaobjeta v elementih življenja – vodi, zemlji in zraku. Z ognjem v očeh dodajamo četrti element življenja. K vsakemu od elementov smo zapisali tri vrednote.

• V elementu zemlja, ki nas hrani, smo se poosebili z vrednotami strokovnost, poštenost in čistost.
• To je tudi naš poklon partnerjem, ki nam zaupajo, cenijo našo kakovost in točnost – kar predstavlja vrednote zaobjete v elementu voda, ki je vir življenja.
• V elementu zrak, kjer širini duha puščamo svojo pot, nas vodijo inovativnost, odprtost in neskončnost.

Če povzamem tri nekako najbolj pomembne vrednote, ki ob enem izhajajo iz družine, so to zaupanje, poštenost, odprtost. Slednje predstavljajo moje osebno vodilo in vodilo poslovanja podjetja – neizmerno namreč verjamem v moč znanja in s tem povezanega zaupanja, spodbujam inovativnost ter prisegam na poštenost.

Imate kakšen neizkoriščen talent?

Ne da bi vedel. Mogoče se bo pokazal, ko grem v pokoj (smeh).

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

Po naravi sem dokaj realen človek in nikoli se nisem prepuščal sanjarjenju o nemogočem. Naj ostane tako kot je in bom povsem zadovoljen.

Sicer si želim realizirati nadaljnji razvoj podjetja, to kar že razvijamo in tisto kar sploh še nismo začeli. Tu gre predvsem za odgovore na potrebe in želje strank, trga ter tehnološki izzive vezane na uporabo umetne inteligence.

Če bi bili sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali?

Z leti človek postane predvidljiv, vse več stvari preveri, vse želi imeti bolj podkrepljeno z dokazi, zateka se k poslovnim načrtom. Kar je sicer dobro, včasih pa si bi vseeno svetoval, da enostavno upoštevam svoj občutek in grem na glavo – tako kot nekoč