Pogovor brez kravate: Luka Gaberščik, Odvetniška družba Brulc, Gaberščik in partnerji

Pogled v zgodovino hitro razkrije številne načine, kako so krize prinesle nepričakovane koristi za družbe, države in človeštvo.
 
Starogrški filozof Platon je zaslužen za skovanje besedne zveze »Nujnost je mati izuma«, pogosto pa kriza deluje kot prisilni mehanizem, ki sili k hitrim inovacijam, kar vodi do hitrega napredka na različnih področjih, kot tudi pri posameznikih.

Priložnosti je danes veliko več, kot jih je v »normalnih« časih, a seveda je vedno prisotno tudi tveganje, zato velja, da je potrebno biti dobro informiran ter imeti ustrezno znanje. Uredništvo Sveta kapitala je v tem oziru pripravilo serijo kratkih intervjujev s podjetniki, voditelji in Slovenci, ki so si tlakovali uspešno kariero. Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri.

V tokratnem pogovoru izven pisarne se nam je pridružil Luka Gaberščik, strokovnjak za korporativno pravo in partner v Odvetniški družbi Brulc, Gaberščik in partnerji.
 
Gaberščik je leta 2002 z odliko diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po opravljenem sodniškem pripravništvu na Višjem sodišču v Kopru se je kot odvetniški kandidat zaposlil pri Odvetniški družbi Čeferin o.p., d.o.o., kjer je nato kariero nadaljeval kot odvetnik. Samostojno odvetniško pot je pričel leta 2008 in jo nato čez dve leti nadgradil z ustanovitvijo Odvetniške družbe BGK. Danes se ukvarja predvsem z gospodarskim, civilnim in javnim pravom.
 
Luka Gaberščik nam je zaupal, da si je v otroštvu želel postati arheolog, a mu je »udobno« tudi v branži, kjer deluje. Razkril nam je na kaj v svoji karieri je najbolj ponosen, iz česa se je največ naučil, kaj so razlogi za kakšno neprespano noč, kdo je bila najvplivnejša oseba v njegovem življenju in še mnogo več.

Vabljeni k branju!
 

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

 
Kot otrok sem si najprej želel postati arheolog. Očitno se mi je v spomin zelo vtisnil film Indiane Jonesa – Zadnji križarski pohod. Kot mulec sem menda v parku ukradel mobilni smetarski zaboj in se prelevil v malega pobiralca smeti.
 

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

Prvi denar sem zaslužil kot biljeter v SNG Nova Gorica pri 15ih letih, nato pa sem po seriji študentskih del prvo zaposlitev dobil kot pripravnik na Višjem sodišču v Kopru.
 

Kaj v svoji karieri bi izpostavili? Na kaj ste najbolj ponosni?

 
Z veseljem se spominjam, kako sva s kolegom namesto učenja za maturo, »na črno« izdala priročnik za slovenščino in ga prodajala sotrpinom po ostalih gimnazijah v Goriški regiji. Sicer pa sem najbolj ponosen na odločitev za samostojno odvetniško pot ter na prvo leto samostojnosti. Zdi se mi pomembno, da sem se izkusil v vseh elementih poklica, vključno s pospravljanjem po zaključku dela in lizanjem kuvert, četudi sem pred tem že pisal ustavne pritožbe.

​

Od katere knjige ste največ odnesli?

 
Med knjigami bi težko izbral zgolj eno, nekatere so mi dale ljubezen do branja, druge do razmišljanja, tretje so bile vir modrosti. Če bi moral izbrati eno, bi verjetno izbral roman Viktorja Pelevina »Generacija Pi« oziroma »Babylon«, ki spretno prikazuje spopad vrednot v tranzicijskem vakuumu, obenem pa napoveduje dobo multimedijske diktature s pomočjo lažnih novic.
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
Svojim otrokom bom predvsem poskušal dopovedati, da se življenjske priložnosti ne ponovijo, da so praviloma enkratne. Četudi jih kdaj pravočasno ne prepoznaš.
 

Kaj v življenju bi najraje pozabili?

 
Res nisem človek, ki bi živel v preteklosti, tako da nimam posebnih obžalovanj. Po drugi strani mi tudi pretekli uspehi ne nudijo posebnega zadovoljstva. Če se osredotočim na sedanjost, bi rekel, da mi je predvsem žal za našo mladino, ki zaradi covida-19 izgublja svoje priložnosti na področju izobraževanja, športa in družabne interakcije.

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo vam je ostala najbolj v spominu?

 
Kot adrenalinski navdušenec se vedno znova znajdem v situacijah, ko ne vem ali mi bo uspelo zvoziti, preskočiti, izpeljati, nekajkrat tudi preživeti, a vendar so to kratki trenutki, ki ne morejo nadomestiti stresa, ki ga doživljaš ob zastopanju strank v kritičnih življenjskih situacijah. Kot odvetnik strankam, odgovarjam za njihove primere, ki so često tudi razlog za neprespano noč.
 

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

 
Najvplivnejša oseba? Naj mi družina oprosti ta izogib klišejskim odgovorom, a nekaj učiteljev je spremenilo način mojega razmišljanja in vsak bi si zaslužil omembo, vendar bom raje izpostavil prijatelja Mika Wallisa, ki me je naučil, da branje knjig v praksi ne pomaga, če ne znamo prebrati ljudi.
 

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

(Smeh) Težko se izognem omembi Elona Muska, pri katerem občudujem njegovo spretnost komunikacije z javnostjo, pa mislece in retorike modernega časa, kot sta Žižek in Peterson, a vendar nikogar do mere idoliziranja. Nekoč sem kolegici dejal, da je naivnost največji greh za odvetnika, da javnost lažje verjame v pokvarjene, kot pa v zmotljive odvetnike, zato je moj skepticizem verjetno znak poklicne deformacije, ko vse javne osebe jemljem z nekaj rezerve.
 

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
Pred kratkim sem spraševal kandidate za delovno mesto pripravnika, naj mi razvrstijo vrednote po pomembnosti, in sicer zdravje, vpliv, premoženje in ugled. Odgovori so bili različni in zdravje je seveda, izstopalo. Pri preostalih vrednotah pa so imeli kandidati več težav. No, zaposlil sem kandidatko, ki je kot iz topa izstrelila, da je najpomembnejši ugled.

Imate kakšen neizkoriščen talent?

 
Kakšnih drugih posebnih talentov nimam, bi pa verjetno znal uporabiti dar pisanja tudi za kakšno bolj sproščujočo literarno zvrst, a me v to še ne vleče.
 

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

 
Sem v obdobju, ko se začenja tako imenovana kriza srednjih let in ko po sili razmer razmišljamo o neizkoriščenih priložnostih, alternativnih življenjih in neuresničenih sanjah. Opazujem prijatelje podjetnike, njihove vzpone in padce, sam pa uspešno delujem v relativno predvidljivi branži, čeravno me je od nekdaj mikalo tudi podjetništvo. V tem bi se nekoč preizkusil, a nisem prepričan, da bi uspel zlesti iz že dobro uležane ziheraške kože.
 

Če bi bili sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali?

 
Svetoval bi si več fizične aktivnosti in več izkoriščenih sončnih dni, pa tudi kakšnega meglenega ali deževnega bi lahko bolje izkoristil.