Nepričakovani prosti dnevi (ne) povečajo zadovoljstvo/a zaposlenih
Za več prostih dni so se nekatera podjetja odločila zaradi stresa, ki so ga bili zaposleni deležni v času pandemije. Kako to vpliva na zaposlene?
Odpri galerijo
V zadnjem letu smo se soočali z izjemnimi situacijami. Pandemija je pomembno vplivala na življenjski slog in delovne obremenitve. Delo od doma je številnim predstavljalo večjo raven stresa. Ker je bila ločnica med delom in prostim časom precej zabrisana, so se mnogim delovniki zavlekli v pozne večerne ure in čez vikend. Številna podjetja so se zaradi tega odločila pomagati svojim zaposlenim k boljšemu zdravstvenemu stanju in počutju z uvedbo dodatnih prostih dni, poroča BBC. Kakšni so bili rezultati?
Ameriško podjetje, ki ga vodi James Turbyville, je spomladi napovedalo, da bo zaposlenim omogočilo dodatna dolga vikenda. En prosti petek za celotni kolektiv je bil določen aprila, drugi pa julija.
Google je vsakemu zaposlenemu od lanskega poletja privoščil dva improvizirana plačana oddiha.
Ryan Wuerch, izvršni direktor finančne aplikacije Dosh, je začel že novembra 2020 zaposlenim podeljevati improvizirane dolge vikende. Na vsake toliko jim je en dan prej sporočil, da so naslednji dan prosti dela.
Lisa Finnegan, podpredsednica podjetja za mednarodne človeške vire v LinkedInu, je v času pandemije prek ankete o splošnem počutju zaposlenih, ki jim jih je posredovala, ugotovila, da je to v zadnjih mesecih upadlo. Kljub temu da je podjetje uspešno poslovalo, so bili zaposleni izgoreli, je pristavila. Posledično so zaposlene sprva presenetili s kakšnim prostim dnevom. Naknadno se je vodstvo odločilo za en teden povsem prekiniti s poslovanjem. Tako je vseh 16.000 zaposlenih prejelo dodatnih pet prostih dni.
Jamie Gruman, profesor organizacijskega vedenja na univerzi v Ontariu in strokovnjak za dobro počutje na delovnem mestu, je potrdil pozitivne učinke nepričakovanih prostih dni. Meni, da s tako potezo podjetje pokaže, da jim je mar za zaposlene. Po njegovih besedah bi lahko tovrstne geste pomenile začetek bolj zdravih dolgoročnih odnosov med vodstvom in zaposlenimi. K zadovoljstvu na delovnem mestu bi lahko veliko pripomogla težnja k fleksibilnejšemu urniku in več prostega časa.
»V obdobju po pandemiji si zaposleni želijo, da vodstvo nanje ne bi gledalo zgolj kot delavce, ampak predvsem kot na ljudi,« je prepričan Gruman.
Medtem ko so nekatera podjetja proste dneve zaposlenim napovedala že nekaj časa prej, so se druga odločila za napoved tik pred zdajci. Po mnenju Samanthe Ettus, avtorice vodnika za uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja The Pie Life: A Guilt-Free Recipe For Success and Satisfaction, taka poteza ni nujno najbolj ustrezna.
Ettusova je prepričana, da je lahko nenadna napoved prostih dni primerna za samske s sproščenim življenjskim slogom. Osebam z družinami, ki organizirano pristopajo k prostemu času, pa lahko nenadna napoved prostih dni povzroči stres. Težko namreč pravočasno naredijo načrt, kako bodo preživeli redke proste dni.
Prav tako se lahko zapleti pojavijo v zvezi z organizacijo dela samega. Če zaposleni vnaprej ve, da bo imel prosti čas, bo lahko nujne zadolžitve opravil predčasno. V nasprotnem primeru se mu lahko začnejo kopičiti delovne obveznosti, kar vodi v dodatne obremenitve, pojasnjuje Ettusova.
Za dodatne proste dni sta se odločila tudi Google in LinkedIn
Ameriško podjetje, ki ga vodi James Turbyville, je spomladi napovedalo, da bo zaposlenim omogočilo dodatna dolga vikenda. En prosti petek za celotni kolektiv je bil določen aprila, drugi pa julija.
Google je vsakemu zaposlenemu od lanskega poletja privoščil dva improvizirana plačana oddiha.
Ryan Wuerch, izvršni direktor finančne aplikacije Dosh, je začel že novembra 2020 zaposlenim podeljevati improvizirane dolge vikende. Na vsake toliko jim je en dan prej sporočil, da so naslednji dan prosti dela.
Lisa Finnegan, podpredsednica podjetja za mednarodne človeške vire v LinkedInu, je v času pandemije prek ankete o splošnem počutju zaposlenih, ki jim jih je posredovala, ugotovila, da je to v zadnjih mesecih upadlo. Kljub temu da je podjetje uspešno poslovalo, so bili zaposleni izgoreli, je pristavila. Posledično so zaposlene sprva presenetili s kakšnim prostim dnevom. Naknadno se je vodstvo odločilo za en teden povsem prekiniti s poslovanjem. Tako je vseh 16.000 zaposlenih prejelo dodatnih pet prostih dni.
Gruman: Tovrstne poteze pripomorejo k boljšim odnosom med vodstvom in zaposlenimi
Jamie Gruman, profesor organizacijskega vedenja na univerzi v Ontariu in strokovnjak za dobro počutje na delovnem mestu, je potrdil pozitivne učinke nepričakovanih prostih dni. Meni, da s tako potezo podjetje pokaže, da jim je mar za zaposlene. Po njegovih besedah bi lahko tovrstne geste pomenile začetek bolj zdravih dolgoročnih odnosov med vodstvom in zaposlenimi. K zadovoljstvu na delovnem mestu bi lahko veliko pripomogla težnja k fleksibilnejšemu urniku in več prostega časa.
»V obdobju po pandemiji si zaposleni želijo, da vodstvo nanje ne bi gledalo zgolj kot delavce, ampak predvsem kot na ljudi,« je prepričan Gruman.
Ettusova: Napoved prostih dni tik pred zdajci ni nujno najboljša
Medtem ko so nekatera podjetja proste dneve zaposlenim napovedala že nekaj časa prej, so se druga odločila za napoved tik pred zdajci. Po mnenju Samanthe Ettus, avtorice vodnika za uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja The Pie Life: A Guilt-Free Recipe For Success and Satisfaction, taka poteza ni nujno najbolj ustrezna.
Ettusova je prepričana, da je lahko nenadna napoved prostih dni primerna za samske s sproščenim življenjskim slogom. Osebam z družinami, ki organizirano pristopajo k prostemu času, pa lahko nenadna napoved prostih dni povzroči stres. Težko namreč pravočasno naredijo načrt, kako bodo preživeli redke proste dni.
Prav tako se lahko zapleti pojavijo v zvezi z organizacijo dela samega. Če zaposleni vnaprej ve, da bo imel prosti čas, bo lahko nujne zadolžitve opravil predčasno. V nasprotnem primeru se mu lahko začnejo kopičiti delovne obveznosti, kar vodi v dodatne obremenitve, pojasnjuje Ettusova.
Več iz rubrike
10 podjetij, ki omogočajo delo od koderkoli
Prihodnost dela je fleksibilna oblika dela, zato vse več podjetij razmišlja o razširitvi možnosti dela na daljavo za svoje zaposlene.
»Working smarter« je recept za dodano vrednost in preboj
Smo med med gospodarsko srednje razvitimi v EU, zaostanek za naprednejšimi pa je povezan z nižjo produktivnostjo. Mar ne delamo dovolj "pametno"?